Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (7.216-7.240)


  1.      fosfín  -a m (ȋ) kem. strupen, po česnu dišeč plin, spojina fosforja in vodika: spontano vnetje fosfina ♪
  2.      fosfít  -a m (ȋ) kem. sol fosforaste kisline ♪
  3.      fósfor  -ja in -a m (ọ̑) kem. rumenkasta strupena ali rdeča nestrupena nekovina, element P: fosfor se je vžgal; oči so se mu svetile kot fosfor v temi / beli, rdeči fosfor ♪
  4.      fósforast  -a -o prid. (ọ̑) kem., v zvezi fosforasta kislina kislina s trivalentnim fosforjem ♪
  5.      fósforen  -rna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na fosfor: fosforna moka / fosforna gnojila fosfatna / fosforno svetlikanje morja 2. knjiž. ki se svetlika: fosforne oči ♪
  6.      fosforescénca  -e ž (ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe zaradi zunanjih vplivov, ko ti prenehajo: povzročiti fosforescenco ♪
  7.      fosforescíranje  -a s (ȋ) glagolnik od fosforescirati: fosforesciranje trhlega lesa; fosforesciranje snovi / fosforesciranje nočnega neba ♪
  8.      fosforescírati  -am nedov. (ȋ) 1. fiz. sevati za snovi značilno svetlobo zaradi zunanjih vplivov, ko ti prenehajo: kazalci in številke na uri fosforescirajo; ta snov fosforescira 2. knjiž. svetlikati se: noč je bila temna in morje je fosforesciralo; pren., ekspr. resničnost pošastno fosforescira zaradi notranje gnilobe fosforescirajóč -a -e: fosforescirajoči kazalci ure; globokomorske živali imajo po telesu fosforescirajoče organe ♪
  9.      fósfornat  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na fosfor: fosfornate kamnine / fosfornata svetloba 2. knjiž. ki se svetlika: fosfornate oči ♪
  10.      fosilizírati se  -am se nedov. in dov. (ȋ) pal. spreminjati se v fosil: rastlinski ali živalski ostanki so se v določenih okoliščinah fosilizirali fosilizíran -a -o: fosilizirano rastlinje ♪
  11.      fóto  m neskl., tudi fóto -a; mn. neskl., prvi pomen tudi fótosi (ọ̑) 1. pog. fotografija: pokaži mi svoj foto / elipt., publ., kot označba avtorstva foto: Delo 2. z lastnim imenom fotografsko podjetje: foto XY 3. pog. fotografski aparat: ima nov foto ♪
  12.      foto...  ali fóto... prvi del zloženk (ọ̑) 1. nanašajoč se na fotografijo ali fotografiranje a) s tujko v drugem delu: fotoamater, fotomontaža, fotoreporter b) z domačo besedo v drugem delu: fotopapir in foto papir, fotoslužba in foto služba 2. nanašajoč se na svetlobo: fotometer, fotosinteza ♪
  13.      fótoaparát  -a m (ọ̑-ȃ) fotografski aparat ♪
  14.      fotografíja  -e ž (ȋ) 1. kar nastane na osnovi delovanja svetlobnih žarkov na snov, občutljivo za svetlobo, slika: izdelati, povečati fotografijo; album s pokrajinskimi fotografijami / barvne in črno-bele fotografije / reklamna fotografija; razstava umetniške fotografije / spoznati koga po fotografiji ♦ film. direktor fotografije 2. ed. dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem takih slik: razvoj fotografije; področje barvne fotografije ♪
  15.      fotográm  -a m (ȃ) 1. fot. fotografija, dobljena brez (optične) leče: izdelovati fotograme 2. geod. fotografski posnetek za izdelavo tlorisa ali narisa kakega objekta ♪
  16.      fótokámera  -e ž (ọ̑-ȃ) pog. fotografski aparat: čakali so ga časnikarji s fotokamerami ♪
  17.      fótomateriál  -a m (ọ̑-ȃ) 1. material za izdelovanje fotografij: nabaviti fotomaterial 2. redko fotografsko slikovno gradivo: fotomaterial za turistično razstavo ♪
  18.      fótomeháničen  -čna -o prid. (ọ̑-á) nanašajoč se na fotomehaniko: fotomehanični postopek / fotomehanična reprodukcija fótomehánično prisl.: fotomehanično delovati ♪
  19.      fótopapír  in fóto papír -ja m (ọ̑-ȋ) fotografski papir ♪
  20.      fótotéhnika  -e ž (ọ̑-ẹ́) fotografsko snemanje in razmnoževanje ♪
  21.      fóvč  -a m (ọ̑) nar. zahodno nož z zakrivljenim rezilom, zlasti za obrezovanje trt: brusiti fovče ♪
  22.      fráča  -e ž (á) 1. igrača v obliki rogovilice z elastiko za proženje, metanje kamenčkov: dečki so s fračami razbijali izolatorje; streljati s fračo 2. nekdaj pehotno orožje za metanje kamnitih ali kovinskih krogel; prača: oboroženi so bili s fračami in sulicami ◊ med. obveza za brado ali nos ♪
  23.      fráčar  -ja m (ȃ) 1. kdor strelja s fračo: nekateri so imenitni fračarji 2. nekdaj vojak, oborožen s pračo; pračar: na tisoče fračarjev je stalo sovražniku nasproti ♪
  24.      fračkáč  -a m (á) pog., ekspr. zapravljivec: ta fračkač bo vse zapravil ♪
  25.      fračkáti  -ám nedov. (á ȃ) pog., ekspr. zapravljati, razmetavati (denar): tako fračka, da ne bo od premoženja nič ostalo ♪

   7.091 7.116 7.141 7.166 7.191 7.216 7.241 7.266 7.291 7.316  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA