Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (6.716-6.740)



  1.      ênoglásen  -sna -o prid. (ē-ā) muz. komponiran za en glas: enoglasna melodija / enoglasno petje ênoglásno prisl.: enoglasno peti
  2.      enoglásen  -sna -o prid. (á ā) ki vsebuje, izraža isto mnenje: enoglasna sodba; enoglasno pričevanje prič / njihov odgovor je bil enoglasen / enoglasna izvolitev soglasna enoglásno prisl.: bil je enoglasno izvoljen
  3.      ênoglásje  -a s (ē-) muz. glasbeni stavek za en glas: v antiki so poznali samo enoglasje
  4.      ênoglásnik  -a m (ē-) lingv. glasovna, zlasti samoglasniška enota kot posledica samo enega obstojnega položaja govoril
  5.      ênoglàv  in ênogláv -áva -o prid. (ē- ē-á; ē-) ki ima eno (samo) glavo: enoglavi, dvoglavi orel v grbih
  6.      ênogŕb  -a -o prid. (ē- ē-) ki ima eno grbo: enogrba žival ♦ zool. enogrbi velblod
  7.      ênohóden  -dna -o prid. (ē-ọ̑) elektr., navadno v zvezi enohodna vezava vezava, ki omogoča usmerjanje ene polovice vala izmeničnega toka
  8.      ênoiménski  -a -o prid. (ē-ẹ̑) mat., v zvezi enoimensko število količina, ki se izrazi z eno samo mersko enoto
  9.      ênojájčen  -čna -o prid. (ē-ā) med., navadno v zvezi enojajčna dvojčka dvojčka, ki se razvijeta iz enega oplojenega jajčeca
  10.      enójček  -čka m (ọ̄) 1. samostojno stoječa enostanovanjska hiša: parcela za enojček 2. rib. trnek z eno ostjo: loviti z enojčkom
  11.      ênojezíčen  -čna -o prid. (ē-) 1. napisan samo v enem jeziku: enojezični javni napisi / enojezični slovar 2. ki zna in redno uporablja en jezik: prebivalci tega področja so enojezični / enojezična dežela
  12.      enójka  -e ž (ọ̑) 1. pog. številka ena: napisati enojko / na tej progi vozi enojka tramvaj, avtobus številka ena / žarg., med. enojka prvi sekalec 2. pog. negativna ocena (v šoli): dobil je enojko v računstvu; v spričevalu ima same enojke // nekdaj najboljša ocena v šoli: za vsako enojko je doma pohvaljen ◊ igr. napovedana vrednost pri igri na karte, glede na moč igralčevih kart, večja od dvojke; šport. tekmovalni čoln za enega veslača z dvema vesloma
  13.      ênokalíčen  -čna -o prid. (ē-) bot., v zvezi enokalična rastlina rastlina, ki ima v kalčku en klični list
  14.      ênokróžen  -žna -o prid. (ē-ọ̑) filat., navadno v zvezi enokrožni žig žig, ki ima eno krožnico, ob kateri je označba pošte: enokrožni žig v črni barvi
  15.      ênoléten  -tna -o prid. (ē-ẹ̑) 1. star eno leto: enoleten les; enoletna mladika; enoletna žival; enoletno dete 2. ki traja eno leto: enoletna praksa; enoletna sreča; enoletno poslovanje / enoletna šola / enoletni prostovoljec v stari Avstriji vojaški obveznik, ki mu je zaradi izobrazbe dovoljen enoletni vojaški rokbot. enoletna latovka trava z majhnimi zelenimi klaski v latih, Poa annua; enoletna rastlina rastlina, ki potrebuje za razvoj eno vegetacijsko dobo
  16.      enolétnica  -e ž (ẹ̑) 1. bot. rastlina, ki potrebuje za razvoj eno vegetacijsko dobo: trajnice in enoletnice 2. kar je staro eno leto: ribogojnica vlaga v potok postrvje enoletnice; šiba enoletnica
  17.      enolétnik  -a m (ẹ̑) 1. kdor je star eno leto: enoletnik še ne zna veliko govoriti 2. v stari Avstriji vojaški obveznik, ki mu je zaradi izobrazbe dovoljen enoletni vojaški rok
  18.      enólik  -a -o prid. (ọ̄) star. enako velik: vse deklice so bile enolike / veliko veselje se je kmalu izpremenilo v enoliko žalost enóliko prisl.: plačevala sva enoliko
  19.      enoméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) star. enakomeren: enomerni koraki; enomeren tek // enoličen, monoton: enomeren glas; enomerno življenje / enomerna sivina ◊ gozd. enomerni sestoj gozda sestoj gozda, ki ima drevesa približno enake debeline enomérno prisl.: enomerno majati z glavo
  20.      ênomésečen  -čna -o prid. (ē-ẹ̑) 1. ki traja en mesec: enomesečno delo 2. star en mesec: enomesečno tele
  21.      enomíseln  -a -o [sǝl] prid. () star. 1. ki je enakih, istih misli: prijatelja sta bila enomiselna 2. enopomenski: enomiseln izraz
  22.      ênonóg  -a -o prid. (ē-ọ̑ ē-ọ̄) ki ima eno nogo: enonog človek / enonoga miza
  23.      ênonóžen  -žna -o prid. (ē-ọ̄) 1. ki ima eno nogo, en podstavek: enonožna miza 2. šport. ki se dela na eni nogi, z eno nogo: enonožni odriv; enonožni počepi
  24.      enopérka  -e ž (ẹ̑) bot. rastlina z enim srčastim listom in belim cvetom, rastoča na vlažnih tleh; samoperka
  25.      ênopŕsten  -tna -o prid. (ē-) nanašajoč se na en prst: enoprstne rokavice ♦ jur. enoprstna daktiloskopija

   6.591 6.616 6.641 6.666 6.691 6.716 6.741 6.766 6.791 6.816  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA