Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (6.516-6.540)


  1.      ekstraktíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. kem. ki se da ekstrahirati: ekstraktivne sestavine lesa; ekstraktivna snov 2. knjiž. nanašajoč se na pridobivanje, črpanje naravnih surovin: ekstraktivna dejavnost, industrija ♪
  2.      ekstravagánca  -e ž (ȃ) 1. nav. mn. ekstravagantno početje ali stvar: nerazumevanje za slikarjeve kubistične in konstruktivistične ekstravagance; modne ekstravagance; ekstravagance bogatašev 2. močno odstopanje od običajnega: oblači se brez ekstravagance; težnja po ekstravaganci 3. ekstravagantnost: ekstravaganca družbe mu je ustrezala ♪
  3.      ekstravagántnost  -i ž (ȃ) značilnost ekstravagantnega: daleč naokoli so ga poznali po njegovi ekstravagantnosti in predrznosti; ekstravagantnost obleke / razburjala jih je s svojimi ekstravagantnostmi ekstravagancami ♪
  4.      ekstrém  -a m (ẹ̑) 1. ekstremno stališče, stanje ali pojav; skrajnost, pretiranost: izogibati se ekstremov; preprečevati, stopnjevati ekstreme; pri pospeševanju industrializacije je prišlo do raznih ekstremov; pasti v nasprotni ekstrem / ekstremi plime najbolj skrajne stopnje ∙ iti v ekstrem zelo pretiravati v kaki stvari; ekspr. padati iz ekstrema v ekstrem pretiravati zdaj v eno, zdaj v drugo smer 2. mat. največja ali najmanjša vrednost količine: določiti ekstrem kvadratne funkcije ♪
  5.      ekstrémen  -mna -o prid., ekstrémnejši (ẹ̑) 1. zelo oddaljen od povprečnosti česa; skrajen, pretiran: ekstremne ideje; ekstremna politika; najbolj ekstremno glasbeno delo v zadnjem času / ekstremni temperament; ekstremna smer v stranki; ekstremno stališče / ekstremen človek / ekstremni ukrep; ekstremna kazen pretirano ostra, najvišja // alp. nanašajoč se na plezanje v izredno težkih, izjemnih smereh s pretežno uporabo tehničnih sredstev: ekstremni alpinist; ekstremni plezalni poizkusi v Alpah; ekstremna alpinistika 2. mat. največji ali najmanjši: ekstremna vrednost količine ekstrémno prisl.: ekstremno težka plezalna smer ♪
  6.      ekstremízem  -zma m (ȋ) 1. delovanje, prizadevanje za kako nalogo z ekstremnimi sredstvi, postopki: odvrniti vodstvo od ekstremizma // teženje, usmerjenost k ekstremnemu: v njegovih starejših delih še ni opaziti ekstremizma 2. alp. ekstremna alpinistika: napisal je članek o ekstremizmu pri nas ♪
  7.      ekstrémnež  -a m (ẹ̑) redko ekstremist: večkrat se je sprl s kakim ekstremnežem ♪
  8.      ekvátor  -ja m (ȃ) umišljen krog na zemeljski površini, ki deli zemljo na severno in južno polovico, ravnik: prepluti ekvator; oddaljenost od ekvatorja; področje ob ekvatorju ◊ astr. nebesni ekvator umišljen krog, ki deli nebesno kroglo na severno in južno polovico; geogr. termični ekvator umišljen krog na zemeljski površini, od katerega se povprečna temperatura na sever in jug niža; geom. ekvator največji vzporednik na krogli ♪
  9.      ekvinókcij  -a m (ọ́) astr. čas, ko sta dan in noč enako dolga; enakonočje: bliža se ekvinokcij / jesenski ekvinokcij 23. septembra; pomladanski ekvinokcij 21. marca ♪
  10.      ekvinókcijski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na ekvinokcij: ekvinokcijski viharji; ekvinokcijska plima ♪
  11.      elástičen  -čna -o prid., elástičnejši (á) 1. ki začasno, dokler deluje sila, spremeni svojo obliko; prožen: elastičen les; elastične stene balona; tla v telovadnici morajo biti elastična ♦ strojn. elastična pritrditev pritrditev, ki omogoča rahlo premikanje glede na podlago // ki se razteguje podobno kot gumi, raztegljiv: elastično blago / elastične smučarske hlače; elastične nogavice 2. lahkoten, gibčen: pri vajah je elastičen in uren; elastični koraki; elastična postava 3. sposoben prilagajati se času, razmeram: elastičen sistem izobraževanja; elastična politika; elastično stališče / elastičen človek ki se v vsaki situaciji znajde, se prilagodi; tudi naša trgovina je premalo elastična se ne prilagaja potrebam trga ● ekspr. on ima elastično hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami elástično prisl.: elastično hoditi; elastično uporabljati odredbe ♪
  12.      elástičnost  -i ž (á) 1. lastnost prožnega telesa ali snovi; prožnost: elastičnost jekla, lesa, volne ♦ fiz. meja elastičnosti največja obremenitev, ki še ne spremeni trajno oblike telesa; modul elastičnosti količina, ki pove, kako sila pri raztezanju spremeni obliko telesa; prožnostni modul // lastnost raztegljivega predmeta ali snovi: elastičnost tkanine 2. sposobnost prilagajanja času, razmeram: podjetja bodo lahko premostila težave le z večjo elastičnostjo in odgovornostjo; elastičnost ponudbe, povpraševanja; elastičnost šolskega sistema 3. lahkotnost, gibčnost: elastičnost gibov ♪
  13.      elástik  -a m (á) 1. zgod. pristaš Šukljetove, zmerne frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja: elastiki in radikali 2. nav. ekspr. elastičen politik ♪
  14.      eleátski  -a -o prid. (ȃ) filoz. nanašajoč se na starogrško filozofsko smer, po kateri je bit večna, enotna in nespremenljiva: filozofi eleatske šole / eleatska logika ♪
  15.      elegánten  -tna -o prid., elegántnejši (ȃ) 1. ki se zelo lepo oblači in uglajeno vede: eleganten gospod; njegova žena je zelo elegantna 2. ki ima zelo lepo, skladno obliko: elegantni čevlji; elegantna obleka // s širokim pomenskim obsegom skladen, lahkoten: most se pne v elegantnem loku; ima elegantno postavo / eleganten skok v vodo; elegantne kretnje elegántno prisl.: elegantno se oblačiti; elegantno se je priklonil; elegantno opremljena soba ♪
  16.      elégik  -a m (ẹ́) knjiž. pesnik elegij ♪
  17.      elektrenína  -e ž (í) elektr. elektrina ♪
  18.      eléktrenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od elektriti: elektrenje z drgnjenjem ♪
  19.      eléktričar  -ja m (ẹ̑) 1. kdor se poklicno ukvarja z napeljavanjem in popravljanjem električnih napeljav in naprav: zaposlili so nekaj električarjev in vodovodnih inštalaterjev; izučiti se za električarja; ladijski električar; električar v gledališču 2. ekspr. kdor igra na električno kitaro: mladina rada posluša električarje ♪
  20.      eléktričarstvo  -a s (ẹ̑) dejavnost, ki se ukvarja z napeljavanjem in popravljanjem električnih napeljav in naprav: zidarstvo, pečarstvo in električarstvo ♪
  21.      eléktričen  -čna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na elektriko: a) električni aparati, stroji; električni bojler, štedilnik, zvonec; električni motor; električna ključavnica, ura; električna svetilka; električna cestna železnica / električni stol v Združenih državah Amerike naprava za usmrčevanje obsojencev z električnim tokom; električna blazina blazina z električnim gretjem b) stroji na električni pogon; električni vžig; električna razsvetljava; električno ogrevanje, varjenje c) električni generator; električni števec; električni vod; električna napeljava; električno omrežje, stikalo; pog. električna centrala elektrarna č) električni pojavi, učinki; električna iskra / električni tok; električna energija, napetost 2. naelektren: če steklo drgnemo, postane električno ◊ agr. električni pastir žična ograja okoli pašnika, v kateri je električni tok; elektr. električni krog sklenjena pot, po kateri teče električni tok; električni naboj množina elektrine na naelektrenem telesu; električni potencial potencial v električnem polju; električna upornost lastnost snovi, da se upira prevajanju električnega toka; električno polje polje, v katerem delujejo električne sile; muz. električni instrumenti instrumenti, pri katerih se toni proizvajajo s pomočjo električnih naprav; strojn. dizel-električna lokomotiva lokomotiva z dizel generatorjem in elektromotorji na pogonskih oseh; dizel električna vleka; zool. električni skati s hrbtne strani sploščene morske ribe, ki proizvajajo električno napetost, Torpedinidae eléktrično prisl.: električno negativen, pozitiven; električno poganjan, zvarjen; ta prostor je mogoče ogrevati edinole električno; sam.: pog. v službo se vozi z električno s tramvajem ♪
  22.      eléktričnost  -i ž (ẹ̑) lastnost električnega: električnost predmeta ♪
  23.      elektrificírati  -am dov. in nedov. (ȋ) zgraditi objekte, naprave za prenos in uporabo električne energije: elektrificirati vas / elektrificirati železniško progo / elektrificirati gospodinjstva uvesti, uvajati električne aparate, naprave v gospodinjstva ♪
  24.      elektrifikácija  -e ž (á) zgraditev, gradnja objektov, naprav za prenos in uporabo električne energije: posebno pozornost so posvetili elektrifikaciji hribovskih krajev; industrializacija in elektrifikacija države / elektrifikacija železniških prog / elektrifikacija gospodinjstev uvedba, uvajanje električnih aparatov, naprav v gospodinjstva ♪
  25.      elektrifikacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na elektrifikacijo: elektrifikacijski načrti; elektrifikacijska dela / elektrifikacijsko omrežje električno ♪

   6.391 6.416 6.441 6.466 6.491 6.516 6.541 6.566 6.591 6.616  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA