Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
2 (6.401-6.425)
- eféb -a m (ẹ̑) 1. pri starih Grkih mladenič svobodnega rodu, star okoli 18 let: efebi in dečki 2. knjiž., ekspr. zelo lep mladenič ♪
- efékt -a m (ẹ̑) 1. kar predstavlja posledico kakega dejanja ali dela, uspeh: trudila sta se, toda efekt ni bil pri obeh enak; dobro organizirana proizvodnja bo dala večji efekt; njegovo prizadevanje ni bilo brez efekta; zanima nas končni efekt / finančni efekt podjetja 2. sredstvo, ki naj naredi močen vtis, učinek: uporabil je cenene efekte; njegova gledališka dejavnost je bila usmerjena v zunanje efekte / v tej družbi prevladujeta efekt in poza // vtis, učinek: največji efekt je dosegel zaključek skladbe; močen barvni efekt; vsaka nadaljnja beseda bi pokvarila efekt govora ◊ film., gled. zvočni efekt zvok, ki spremlja dogajanje; učinek, ki ga zvok doseže; fiz. fotoelektrični efekt fotoefekt ♪
- efékten 2 -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na efekte: efektna borza / srečka efektne loterije ♪
- efektíven -vna -o prid. (ȋ) 1. ki dosega uspeh, rezultat: efektiven odpor; efektivno delo / išče izrazno efektivna sredstva 2. dejanski, resničen: efektivni stroški; efektivna vrednost; efektivno znižanje cen / efektivna izkoriščenost delovnega časa ◊ ekon. efektivna ura ura, v kateri se zares učinkovito dela; lingv. efektivni glagol končno dovršni glagol; strojn. efektivna moč moč, ki jo pogonski stroj odda delovnemu stroju efektívno prisl.: efektivno doživeti ♪
- efektívnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost efektivnega: efektivnost dela / strokovnjak doseže popolno efektivnost šele po praksi ♪
- efénka -e ž (ẹ̑) žarg. pištola belgijskega tipa z začetnicama tovarne FN: partizan je imel pri sebi efenko ♪
- efiált -a m (ȃ) knjiž., ekspr. izdajalec domovine: končno je postal renegat in efialt ♪
- efiáltski -a -o (ȃ) pridevnik od efialt: efialtsko ravnanje ♪
- efikásen -sna -o prid. (ȃ) zastar. učinkovit, uspešen: potrebna jim je hitra in efikasna pomoč ♪
- efilírke -lírk ž mn. (ȋ) friz. škarje za redčenje las ♪
- efíra -e ž (ȋ) zool. klobučnjak na razvojni stopnji med polipom in meduzo: efire nastanejo s prečno delitvijo polipa ♪
- efleráža -e ž (ȃ) kozm. ročna masaža, pri kateri se (koža) gladi, gladenje ♪
- eflorescénca -e ž (ẹ̑) med. posamezna bolezenska sprememba na koži ali sluznici pri izpuščaju, vzbrst: eflorescence na koži ♪
- efór -a m (ọ̑) zgod. vsak od petih voljenih nadzornikov javnega življenja s civilno sodno oblastjo v stari Šparti: efori in člani geruzije v Šparti ♪
- egálen -lna -o prid. (ȃ) zastar. nepomemben, nevažen: zadevo je imel za preveč egalno ♪
- egalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti stvari enake, enako vredne; izenačiti, izravnati: umetnik je namenoma egaliziral vse elemente na sliki ◊ teh. s stružnico egalizirati izobličen strojni del vrniti mu pravilno obliko; egalizirati kože dati jim enakomerno debelino; egalizirati pločevino poravnati njeno neravno površino ♪
- egíptovski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Egipt: egiptovske izkopanine; egiptovske piramide ● ekspr. egiptovska tema popolna tema; egiptovska sužnost izgnanstvo Izraelcev v Egiptu od 14. do 12. stoletja pred našim štetjem ◊ med. egiptovska očesna bolezen virusno vnetje očesne veznice; trahom; zool. egiptovski jastreb po telesu belkasta južna ptica ujeda z duhom po mrhovini; mrhar; egiptovski skakač stepski glodavec z dolgima zadnjima nogama, ki živi zlasti v severovzhodni Afriki, Jaculus jaculus ♪
- egocéntrik tudi egocêntrik -a m (ẹ́; é) egocentričen človek: biti skrajen egocentrik ♪
- èh medm. (ȅ) 1. izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem: eh, z njim je križ, je zagodrnjala; eh, bo že kako 2. izraža zavrnitev, nevoljo: eh, kaj bo ta! eh, rad bi že končno imel mir ♪
- ehé in ehè medm. (ẹ̑; ȅ) izraža zadovoljnost, posmeh: ehe, pa sem jih le ugnal ♪
- éj in èj medm. (ẹ̑; ȅ) 1. izraža zadovoljnost, navdušenje: ej, prijatelj, še bo veselo; ej, lepo je bilo / ej, bo jezen 2. izraža obžalovanje, zadrego, zavrnitev: ej, ej, ej, to mi pa nič ne diši; ej, ej, da ga nisem poslušal; ej, kaj boš vzdihoval ♪
- ejéktor -ja m (ẹ́) 1. strojn. črpalka, ki s hitrim curkom vode ali pare odstranjuje tekočino iz okolice: parni, vodni ejektor 2. lov. vzvod, ki odstranjuje tulce iz cevi pri puškah prelomačah ♪
- ekcém -a m (ẹ̑) med. nekužno vnetje kože, ki povzroča srbenje: ima ekcem med prsti ♪
- eklíptičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ekliptiko: ekliptična ravnina / ekliptično ozvezdje v ekliptiki ♪
- ekonóm -a m (ọ̑) 1. uslužbenec, ki skrbi za potrošne predmete in inventar: ekonom dijaškega doma / bil je za ekonoma v podjetju / po vojni je bil ekonom na tovarniškem posestvu 2. strokovnjak za ekonomijo, gospodarstvo; ekonomist: nacionalni ekonom ♪
6.276 6.301 6.326 6.351 6.376 6.401 6.426 6.451 6.476 6.501