Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
2 (6.366-6.390) 
- dvóžénstvo -a s (ọ̑-ẹ̑) zakon moža z dvema ženama hkrati: živeti v dvoženstvu / preganjati dvoženstvo ♪
- dvožívka -e ž (ȋ) 1. zool. žival, ki živi na kopnem in v vodi: žaba je dvoživka; pren., ekspr. nehal je biti dvoživka - pustil je delo v tovarni in se posvetil samo kmetovanju // nav. mn. živali, ki se razmnožujejo in razvijajo v vodi, odrasle pa živijo na kopnem, Amphibia: brezrepe in repate dvoživke 2. aer. letalo, ki lahko vzleta, pristaja na kopnem ali na vodi: proizvodnja dvoživk za vojaške namene // teh. (vojaško) motorno vozilo, ki se lahko giblje na kopnem ali po vodi: avtomobil dvoživka 3. slabš. nenačelen, neznačajen človek: politična dvoživka ♪
- dvožívkar -ja m (ȋ) 1. ekspr. kdor ima dva vira preživljanja: ni bil ne pravi kmet ne delavec, pač pa nekaj vmes, dvoživkar 2. slabš. nenačelen, neznačajen človek: niso ga brigala načela, do smrti je ostal dvoživkar ♪
- dvóžlében -bna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) teh. 1. ki ima dva žleba, dve vdolbini: dvožlebni škripec 2. namenjen za vrezovanje dvojnega žleba: dvožlebni oblič ♪
- džámija -e ž (á) pri muslimanih stavba, namenjena za verske obrede: verniki so prihajali v džamijo k večerni molitvi; v daljavi smo opazili vitke minarete džamij ♪
- džáur -a [džaur džau̯ra] m (ā) slabš., nekdaj, za muslimane kdor ne pripada muslimanski veri, zlasti kristjan; nevernik, drugoverec: ni se smel družiti z džauri ♪
- džém -a m (ẹ̑) v sladkorni raztopini kuhani koščki sadja: namazati kruh z maslom in džemom; marelični džem; džem iz sliv ♪
- džersi gl. jersey ♪
- džez ipd. gl. jazz ipd. ♪
- džézva -e ž (ẹ̑) spodaj široka, zgoraj zožena posoda za kuhanje turške kave: postaviti džezvo na kuhalnik; bakrena džezva ♪
- džézvica -e ž (ẹ̑) manjšalnica od džezva: bakrena džezvica ♪
- džihád in džíhad -a m (ȃ; ȋ) publ. vojna muslimanov proti tistim, ki ne priznavajo islama, sveta vojna: razglasiti džihad ♪
- džin gl. gin ♪
- džíngiskánski -a -o prid. (ȋ-ȃ) ekspr. zelo krut, brezobziren: džingiskansko nasilje ♪
- džokej ipd. gl. jockey ipd. ♪
- džúngla -e ž (ȗ) 1. gosto zarasel, težko prehoden svet tropskih pokrajin: iti na lov v džunglo; gverilci so se po napadu umaknili v džunglo; afriške, azijske džungle; bil je napadalen kot divja zver v džungli; pren. prebijati se skozi duhovno džunglo // ekspr., z rodilnikom velika množina: na drugi strani pristanišča se širi nepregledna džungla skladišč, poceni zabavišč in javnih hiš 2. ekspr. tehnično zelo razvita družba, polna notranjih nasprotij: ta družba se iz humanega demokratizma spreminja v surovo moderno džunglo ♪
- é m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, é éja (ẹ̄) šesta črka slovenske abecede: polglasnik se navadno zapiše z e; vse eje bere ozko // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: ozki e; široki e é neskl. pril. šesti po vrsti: točka e ne potrebuje razlage / 2. e razred ◊ med. vitamin E in E vitamin; muz. ton e ton na tretji stopnji C-durove lestvice; E-dur durov tonovski način s štirimi višaji; e-mol molov tonovski način z enim višajem; šah. kmet na e-liniji v peti navpični vrsti z leve strani ♪
- é medm. (ẹ̄) 1. izraža zadovoljnost pri ugotovitvi: e, ljubček, saj te poznam; e, malo je takih 2. izraža obotavljanje, zadrego: e, da, seveda 3. izraža vprašanje: kriv sem seveda jaz, e? / včasih izgovorjeno skozi nos E? je spet vprašal 4. klic vprežni živini stoj: potegnil je za vajeti in zavpil: e, eha! ♪
- è medm. (ȅ) 1. izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem: e, ga bo že minilo! e, kaj, do smrti bom že živel 2. izraža zavrnitev, nevoljo: e, kaj boš! e, kaj še ♪
- ebenovínast -a -o prid. (í) 1. ki je iz ebenovine: ebenovinasta miza 2. po barvi podoben ebenovini: ebenovinasta polt ebenovínasto prisl.: ebenovinasto črni lasje ♪
- ebulioskóp tudi ebulioskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) kem. priprava za določanje molekulske mase ali koncentracije raztopljene snovi glede na vrelišče: z ebulioskopom določiti stopnjo alkohola v vinu ♪
- edematózen -zna -o (ọ̑) pridevnik od edem: edematozna koža ♪
- edícija -e ž (í) 1. tiskano delo, kot izide enkrat; izdaja: kritična edicija Prešerna; pesniška zbirka v bibliofilski ediciji / večerna edicija časopisa // tiskano delo, publikacija sploh: kupoval je vse pomembnejše znanstvene edicije / založba je izdala nekaj reprezentativnih likovnih edicij 2. objava tiskanega dela: z edicijo te knjige si je založba pridobila velik ugled / delo je izšlo v ediciji znane pariške založniške hiše v založbi ♪
- edíkt -a m (ȋ) 1. zgod., nekdaj predpis, ki ga izda vladar ali kak drug pomemben predstavnik oblasti: edikt proti reformaciji 2. jur. uradni razglas, uradni oklic ♪
- edínče -ta s (ȋ) ekspr. edinec: razvajeno edinče ♪
6.241 6.266 6.291 6.316 6.341 6.366 6.391 6.416 6.441 6.466