Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (6.126-6.150)


  1.      duhóvski  -a -o prid. (ọ́) 1. star. duhovniški: duhovski poklic, stan; pogosto zahaja v duhovsko družbo / duhovske knjige verske, nabožne; duhovska gosposka cerkvena oblast 2. zastar. duhoven, duševen: bil nam je duhovski voditelj; nasprotja med duhovskim in materialnim delom človeka duhóvsko prisl.: duhovsko se oblačiti; sam.: v njegovem obnašanju je nekaj duhovskega ♪
  2.      duhóvstvo  -a s (ọ́) star. 1. duhovniki: nižje, višje duhovstvo; plemstvo in duhovstvo 2. duhovniški poklic: odločil se je za duhovstvo ♪
  3.      duhóvščina  -e ž (ọ́) duhovniki: svetna in redovna duhovščina; duhovščina ljubljanske nadškofije; politično življenje je bilo pod močnim vplivom duhovščine ♪
  4.      dukát  -a m (ȃ) zlat kovanec, zlatnik: dukati so zažvenketali; polna mošnja dukatov / plačal je trideset dukatov kazni; zapraviti zadnji dukat / beneški, florentinski dukat ♦ num. dvojni dukat ki ima težo in vrednost dveh dukatov ♪
  5.      dúma  -e ž (ú) 1. lit. lirsko-epska ukrajinska ljudska pesem: zbirka dum 2. v carski Rusiji državni zbor, skupščina: sklicati dumo ♪
  6.      dúnajčan  -a m (ú) 1. vet. srednje velik kunec modre ali bele barve, ki se goji zaradi mesa in krzna: beli, modri dunajčan 2. čeb. panj s povprek nameščenimi sati v treh enako velikih nadstropjih: imel je lep čebelnjak s sedemdesetimi dunajčani ♪
  7.      dúnajka  -e ž (ú) agr. češnja z rumenimi, z ene strani rdečkasto obarvanimi sadovi; napoleonovka ♪
  8.      dúnajski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na Dunaj: posedal je po dunajskih gostilnah; dunajska katedrala; dunajsko nočno življenje / pogosto se spominja svojih dunajskih večerov / dunajski seženj nekdaj dolžinska mera, 1,896 m; dunajski valček ♦ gastr. dunajski zajtrk topla pijača, jajce, pecivo in premaz; dunajski zrezek paniran in ocvrt zrezek; gost. dunajska strežba strežba, pri kateri se servirajo jedi gostu že na krožnikih ♪
  9.      dúnajščina  -e ž (ú) za Dunaj značilna govorica: nagovoril jo je v čisti dunajščini ♪
  10.      dúniti  -em dov. (ú ȗ) redko udariti, suniti: s pestjo ga je dunil / veter je dunil v vrata ♪
  11.      dúo  -a m (ȗ) muz. skladba za dve različni glasbili: duo za violino in violončelo // izvajanje take skladbe: vadita duo / bila sta izredno uigran duo / nastopata v duu ♪
  12.      duodécima  -e ž (ẹ̑) muz. interval v obsegu dvanajstih diatoničnih stopenj: zaigrati duodecimo // dvanajsta diatonična stopnja glede na dani ton ♪
  13.      duodecimálen  -lna -o prid. (ȃ) mat. dvanajstiški: duodecimalni sistem ♪
  14.      duodenálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na duodenum: duodenalni ulkus / duodenalna sonda ♪
  15.      duodénum  -a m (ẹ̑) anat. dvanajstnik ♪
  16.      dúodióda  -e ž (ȗ-ọ̑) elektr. elektronka, ki ima dve anodi in dve katodi ♪
  17.      dúpelce  -a [pǝl] s (ū) manjšalnica od duplo ♪
  18.      dúplar  -ja m (ȗ) 1. žival, ki gnezdi in prenočuje v drevesnih duplinah: s trkanjem na debla je preganjal duplarje ♦ zool. divji golob, ki gnezdi v drevesnih duplinah, Columba oenas 2. kdor lovi polhe po duplinah, duplih: duplarji so se odpravili na lov ♪
  19.      dúpleks  -a m (ȗ) 1. muz. petje ali igranje, posneto tako, da se sliši podvojen glas istega pevca ali instrumenta: peti, posneti popevko v dupleksu 2. ptt telegrafiranje, ki omogoča istočasen prenos dveh sporočil v nasprotnih smereh: telegrafirati v dupleksu; neskl. pril.: dupleks telegrafija ♦ papir. dupleks karton karton iz dveh ali več plasti, od katerih je ena iz boljše snovi ♪
  20.      duplínast  -a -o prid. (í) redko poln duplin: duplinasto deblo ♪
  21.      dúplo  -a s (ú) 1. votlina v deblu; duplina: sršeni so se kar usuli iz dupla; ptiči si delajo gnezda v duplih / drevesno duplo 2. zastar. votlina: prenočil je v vlažnem skalnem duplu ♪
  22.      dúr  -a m (ȗ) 1. muz. diatonična lestvica s poltonoma med 3. in 4. ter 7. in 8. stopnjo: včasih se še zmoti in preide iz enega dura v drugi; igrati v duru / godalni kvartet v D-duru / zmeraj mu je bil bolj pri srcu veseli, zanosni dur kot pa otožni mol; pren., šalj. smrčal je v vseh durih in molih 2. knjiž. veselo, živahno razpoloženje: iz pesmi zveni dur; prebral je množico knjig, napisanih v duru in v molu ♪
  23.      dúrak  -a m (ȗ) 1. igra z dvaintridesetimi kartami, pri kateri izgubi tisti igralec, ki mu ostanejo karte: igrati durak(a) / vse večere presedi pri duraku // igralec, ki pri tej igri izgubi: že petič zapovrstjo je durak 2. ekspr. omejen, neumen človek: vsi so ga imeli za duraka ♪
  24.      dúrativnost  in duratívnost -i ž (ȗ; ȋ) lingv. lastnost trajnega glagola; trajnost: durativnost glagolskega dejanja ♪
  25.      dúrce  dúrc ž mn. (ū ȗ) 1. manjšalnica od duri: odpreti, zaloputniti durce; durce omarice; ekspr. iskri konjički so se ustavili šele pred mestnimi durcami 2. star. kos blaga pri kratkih moških hlačah, ki se spredaj odpenja; bavtara: hlače na durce ♪

   6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126 6.151 6.176 6.201 6.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA