Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (6.041-6.065)


  1.      državoslóvec  -vca m (ọ̑) strokovnjak za državoslovje: bil je najboljši državoslovec svoje dobe ♪
  2.      državoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na državoslovje: državoslovna študija; državoslovne vede ♪
  3.      državoslóvje  -a s (ọ̑) veda o državi: posvetovanje strokovnjakov s področja državoslovja in prava ♪
  4.      državotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) ki ima sposobnost za tvorjenje, ustvaritev države: ta zbor je bil prvo državotvorno dejanje naroda; zgolj politično gibanje je polagoma preraslo v državotvorno / odrekati majhnemu narodu državotvorno sposobnost // ki podpira temelje obstoječe države: državotvorna miselnost ♪
  5.      državotvórnost  -i ž (ọ̄) sposobnost za tvorjenje, ustvaritev države: so narodi, ki niso nikdar mogli izpričati svoje državotvornosti; stoletja so nam odrekali državotvornost ♪
  6.      državoznánec  -nca m (ȃ) državoslovec: dela nekaterih državoznancev govorijo le o državljanskih pravicah ♪
  7.      državoznánski  -a -o prid. (ȃ) državosloven: državoznanski študij / državoznanski pouk ♪
  8.      državoznánstvo  -a s (ȃ) državoslovje: posvetiti se zgodovini in državoznanstvu ♪
  9.      dŕžek  -žka m (ȓ) zaponka za pripenjanje nogavic: kupiti nove držke ♪
  10.      dŕžen  -žna -o prid. (ŕ r̄) zastar. trpežen, trden: orodje naj bo lično, pa vendar močno in držno ♪
  11.      duál  in dúal -ála m (ȃ; ȗ ȃ) lingv. slovnično število, ki zaznamuje dve stvari; dvojina: akuzativ duala; izgubljanje duala ♪
  12.      duálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na dual, dvojinski: dualna končnica 2. knjiž. ki je dveh vrst; dvojen: zapletena dualna narava človeka ♪
  13.      dualíst  -a m (ȋ) pristaš dualizma: prepričan dualist; med filozofi in psihologi je precej dualistov ♪
  14.      dualístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na dualizem: dualistični princip v skladbi / dualistični nazor / dualistična ureditev države; dualistična ustava ♪
  15.      dualitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. dvojnost: njegovo delo predstavlja dualiteto znanstvene misli in umetniške ustvarjalne moči ♪
  16.      dualízem  -zma m (ū) 1. knjiž. prisotnost dveh enakovrednih, enako pomembnih sestavin, dvojnost: za skladbo je značilen izrazit dualizem — romantična vsebina, podana v klasični obliki; moralni dualizem; psihofizični dualizem sveta 2. filoz. filozofska smer, ki trdi, da izhaja svet iz dveh enakovrednih počel: Aristotelov, Descartesov dualizem; kozmološki dualizem nazor, da sta obstajali na začetku dve prvotni počeli: dobro in zlo ◊ jur. dualizem kazenskih sankcij delitev kazenskih sankcij na kazni in varstvene ukrepe; lit. jezikovni dualizem teorija slovenskih ilircev, po kateri naj bi bila literatura za kmete pisana v slovenščini, za izobražence pa v ilirskem jeziku; ped. dualizem šolskega sistema značilnost šolskega sistema, ki ima dve neenaki možnosti šolanja; rel. krščanski dualizem ki priznava dvojnost v vesolju: Boga in svet, duha in materijo, dušo in telo; zgod. dualizem ureditev habsburške monarhije po letu 1867, ko se je razdelila na avstrijsko in ogrsko polovico s svojima ustavama in skupnim vladarjem ♪
  17.      duálnost  -i ž (ȃ) knjiž. dvojnost ♪
  18.      dubel  gl. double ♪
  19.      dubióza  -e ž (ọ̑) ekon. terjatev, o katere poravnavi se dvomi: med njihovimi terjatvami je bilo veliko dubioz ♪
  20.      dubiózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. dvomljiv, nezanesljiv, negotov: dubiozna prognoza zdravnika ♦ ekon. dubiozna terjatev terjatev, o katere poravnavi se dvomi ♪
  21.      duble  in doublé -ja [dublé] m (ẹ̑) 1. neplemenita kovina, prevlečena s tanko plastjo plemenite kovine: zapestnica iz dubleja 2. tekst. svilena tkanina z dvojnim licem, na vsaki strani druge barve: duble v pastelnih barvah; neskl. pril.: duble verižica ♪
  22.      dublêr  -ja m (ȇ) film., gled. kdor nadomešča pravega igralca v prizorih, ki zahtevajo kako posebno spretnost ali znanje, dvojnik: kot dubler je nastopil znani dirkač; filmski dubler; pevski dubler glavnega junaka ♪
  23.      dubléta  -e ž (ẹ̑) vsaka od dveh ali več enakih stvari, dvojnica: knjižnica si je močno opomogla z izmenjavo dublet; zamenjava dublet med filatelisti // lingv. vsaka od dveh ali več pojavnih oblik besede: akcentska, pravopisna dubleta / pri izbiri med knjižnim in pogovornim izrazom se je odločil za pogovorno dubleto sinonim ◊ lov. napraviti dubleto izstreliti dva zaporedna strela, od katerih vsak zadene drugo žival ♪
  24.      dubléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dubleto: dubletni izvod knjige / akcentsko dubletni glagoli ♪
  25.      dublíranje  -a s (ȋ) glagolnik od dublirati: dubliranje filma / dubliranje obstoječih kapacitet / njegovo dubliranje priznanega igralca je bilo zelo uspešno ♪

   5.916 5.941 5.966 5.991 6.016 6.041 6.066 6.091 6.116 6.141  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA