Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (5.966-5.990)


  1.      drváriti  -im nedov. (á ȃ) napravljati drva: najeli so ga, da jim je drvaril; iti v gozd drvarit / takrat so mnogi fantje drvarili v hrvaških gozdovih delali kot gozdni delavci ♪
  2.      drvárjenje  -a s (á) glagolnik od drvariti: prišla je zima, čas drvarjenja / služiti si kruh z drvarjenjem ♦ jur. služnost drvarjenja pravica do sekanja drv na tujem zemljišču ♪
  3.      drvárnica  -e ž (á) shramba za kurjavo, navadno za drva: postavili so novo drvarnico; prinesti premog iz drvarnice ♪
  4.      drvárski  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na drvarje ali drvarstvo: drvarska koliba / drvarska sekira, žaga 2. slabš., redko neroden, neuglajen: kako je drvarski ♪
  5.      drvárstvo  -a s (ȃ) napravljanje drv: drvarstvo in oglarstvo ♪
  6.      drváščina  -e ž (ā) zastar. služnost drvarjenja ♪
  7.      dŕvca  dŕvc s mn. (ŕ r̄) ekspr. manjšalnica od drva: drvc bo za letos dovolj ♪
  8.      dŕvce  -a s (r̄) manjšalnica od drvo: deni še kakšno drvce na ogenj ♪
  9.      drvén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. redko lesen: drven podstavek; obstali so kakor drveni / noge so mu bile od mraza čisto drvene negibne, toge 2. ekspr. neroden, okoren: to ti je drven fant; ne bodi no tako drvena / drvena drža drvéno prisl.: drveno se držati, vesti ♪
  10.      drvénec  -nca m (ẹ̄) min. okamnina s kremenom prepojenega lesa ♪
  11.      drvenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko dreveneti: noge mu drvenijo ♪
  12.      drvênje  -a s (é) glagolnik od drveti: drvenje vlaka / zaustaviti usodno drvenje v novo vojno ♪
  13.      drvénost  -i ž (ẹ̑) ekspr. nerodnost, okornost: bila je je sama drvenost ♪
  14.      drvéti  -ím nedov. (ẹ́ í) zelo hitro se premikati: avtomobili drvijo po cesti; vlak drvi proti postaji; drveti na konju, na smučeh; otroci drvijo za vozom; drveti z avtomobilom; drvi kot za stavo; drvi kakor vihar / ekspr. ljudje so kar drveli na veselico hiteli, drli ∙ ekspr. drvi za vsako novotarijo se navdušuje zanjo, jo sprejme // ekspr., navadno v zvezi z v hitro se bližati čemu slabemu: drveti v nesrečo, v pogubo drvèč -éča -e: drveč v dolino; drveč voz ♪
  15.      dŕvež  -a m (ȓ) redko hitenje, vrvež: živeti sredi mestnega drveža ♪
  16.      drvíšče  -a s (í) gozd. prostor v gozdu za zlaganje in prebiranje drv ♪
  17.      drvíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. star. poditi, goniti: drviti tatove / pazi, da ne boš konja preveč drvil; pren. neusmiljena usoda ga drvi po svetu 2. zelo hitro se premikati; drveti: vlak drvi proti postaji; drviti za vozom; zasledovalci so se drvili za njim ♪
  18.      drvníca  -e ž (í) 1. nar. belokranjsko drvača, drvarica: oditi z drvnico na rami v gozd 2. redko drvarnica: spraviti drva v drvnico ♪
  19.      drvník  -a m (í) gozd. gozd z drevjem, primernim samo za drva: bukov, gabrov drvnik ♪
  20.      dŕvo  -a s (ŕ) 1. nar. poleno: v peči je prasketalo suho drvo 2. slabš. neroden, okoren človek: tako drvo je, ničesar ne razume / kot psovka zgani se, drvo ♪
  21.      drvojédka  -e ž (ẹ̑) redko hišna goba: drvojedka je napadla les ♪
  22.      drvolázec  -zca m (ȃ) zool., v zvezi gozdni drvolazec afriška gozdna žival zajčje velikosti, Dendrohyrax dorsalis ♪
  23.      drvonítka  -e ž (ȋ) teh. tkanina z vtkanimi lesenimi paličicami: opažiti steno z drvonitko; zastor iz drvonitke ♪
  24.      drvosèk  in drvosék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. redko del gozda z drevjem, primernim za drva: gost drvosek 2. zastar. drvar: zagoreli drvoseki ♪
  25.      drvóšec  -šca m (ọ́) nar. gorenjsko del gozda z drevjem, primernim za drva: iti v drvošec napravljat drva // gozd sploh: temni smrekovi drvošci ♪

   5.841 5.866 5.891 5.916 5.941 5.966 5.991 6.016 6.041 6.066  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA