Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (5.751-5.775)



  1.      drobtína  -e ž (í) 1. majhen drobec kruha ali peciva: pobirati drobtine po mizi; stresti drobtine s prta; krušne drobtine; pren. nekatere drobtine iz tega razgovora nam je zgodovina ohranila // ekspr. malo pomembna, malo vredna stvar: od časa do časa je dal delavcem kako drobtino; ne bomo se zadovoljevali z drobtinami 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: pri hiši ni niti drobtine kruha; prišel je po drobtino tolažbe 3. mn. drobno zmlet ali zdrobljen posušen kruh: meso povaljamo v jajcu in drobtinah; zabeliti z drobtinami
  2.      drobtínar  -ja m () ekspr. kdor se poteguje, bori za malo pomembne stvari: vse življenje bo ostal drobtinar
  3.      drobtínast  -a -o prid. (í) ki je iz drobtin: drobtinasto testo
  4.      drobtínčar  -ja m () ekspr. kdor se poteguje, bori za malo pomembne stvari: bil je suh prakticist in drobtinčar
  5.      drobtínčarski  -a -o prid. () ekspr. ki se poteguje, bori za malo pomembne stvari: ni revolucionar z jasno perspektivo, temveč drobtinčarski borec / drobtinčarska politika
  6.      drobtínčarstvo  -a s () ekspr. potegovanje, boj za malo pomembne stvari: zagovarjati drobtinčarstvo; politika drobtinčarstva / nacionalno drobtinčarstvo
  7.      drobtínica  -e ž (í) manjšalnica od drobtina: pobrisati drobtinice z mize / od časa do časa si je stranka le priborila kako drobtinico / prepražene drobtinice ◊ bot. materine drobtinice vrtna rastlina z drobnimi belimi cveti v koških, Chrysanthemum parthenium
  8.      drobtíniti  -im nedov.) redko delati drobtine: drobtiniti kruh
  9.      drobtínov  -a -o prid. (í) narejen z drobtinami: drobtinovi štruklji; drobtinova juha
  10.      drócniti  -em dov. (ọ́ ọ̑) ekspr., redko dregniti: če je le mogel, ga je drocnil
  11.      dróčnik  -a m (ọ̑) avt. drog pri motorju z notranjim zgorevanjem, ki prenaša gibanje z odmične gredi na ventil: ventilni dročnik; glavica dročnika
  12.      dróg  -a m, mn. drogóvi in drógi (ọ̑) 1. dolg, raven, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik, orodje: zabiti drog v zemljo; nad žerjavico je vrtel na drog nataknjeno jagnje; z drogom odriniti čoln od brega; betonski, jeklen, lesen, železen drog; nosilni, podporni drogovi / brzojavni, električni, telefonski drog; prečni drog za jadra ∙ spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja 2. teh., s prilastkom jekleni palici podoben predmet kot del različnih strojev: pogonski, zavorni drog ◊ alp. reševalni drog drog, na katerega se pritrdi platnena vreča pri spuščanju ponesrečenca s stene; avt. pretični drog jeklena palica za spreminjanje položaja zobnikov v menjalniku; strojn. batni drog drog, ki veže bat s križnikom ali bate med seboj; šport. drog telovadno orodje z vodoravno jekleno palico na dveh stoječih opornikih; gladka, navpično stoječa palica za plezanje, pritrjena na strop in na tla; teh. vlečni drog kovinska palica, s pomočjo katere eno vozilo vleče drugo
  13.      dróga  -e ž (ọ́) 1. nav. mn., farm. surovina rastlinskega ali živalskega izvora, ki se uporablja v zdravilstvu: pripravljati droge; narkotične droge / nabiranje in sušenje drog 2. knjiž. mamilo: uživati droge; omamljenost od droge; prekupčevanje z drogami
  14.      drógec  -gca m (ọ̑) manjšalnica od drog: zabiti drogec v zemljo
  15.      drogeríja  -e ž () trgovina s kozmetičnimi sredstvi in kemikalijami: odprli so novo drogerijo; kupiti v drogeriji
  16.      drogeríjski  -a -o () pridevnik od drogerija: bogata izbira drogerijskega blaga
  17.      drogeríst  -a m () lastnik drogerije ali prodajalec v njej: vsa leta je kupoval pri istem drogeristu
  18.      drogerístka  -e ž () ženska oblika od drogerist: seznanil se je z mlado drogeristko
  19.      drogíst  -a m () star. drogerist: pojdi k drogistu po mazilo za lase
  20.      drogóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na drog: drogovna konzola / drogovni nosilci nosilci, sestavljeni iz drogov
  21.      drogóvje  -a s (ọ̑) več drogov, drogovi: železno drogovje / streha iz bambusovega drogovja ♦ teh. krmilno drogovje drogovi v mehanizmu za vodenje stroja; vrtalno drogovje drogovi kot sestavni del vrtalne naprave; zavorno drogovje drogovi kot sestavni del mehanične zavore
  22.      dromedár  -ja m (á) enogrbi velblod: skoraj vso pot so jahali na dromedarjih
  23.      drómlja  -e ž (ọ̑) etn. ljudsko glasbilo z jezičkom, na katerega se brenka, držeč glasbilo med zobmi: igrati na dromljo; drobna dromlja
  24.      drómljati  -am nedov. (ọ̑) 1. igrati na dromljo: zna dromljati 2. star. oglašati se z nizkim, mrmrajočim glasom; brundati: maček zadovoljno dromlja 3. star. z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove; bobnati: ves čas je s prsti dromljal po mizi
  25.      dróplja  -e ž (ọ̑) velika stepska ptica z dolgimi močnimi nogami in dolgim vratom: jata dropelj se je skrivala v travi; lov na droplje

   5.626 5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA