Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
2 (5.591-5.615) 
- drhtàv -áva -o prid. (ȁ á) ki drhti: drhtava roka / drhtav glas / drhtava svetloba ♪
- drhtávica -e ž (ȃ) rahlo tresenje, zlasti od vznemirjenja: prijetna drhtavica; živčna drhtavica / od ugodja mu je šla drhtavica po telesu; drhtavica me spreletava, stresa / govoril je z drhtavico v glasu // redko živčna napetost, vznemirjenje: novica o aretacijah je povzročila čudno drhtavico v kraju ♪
- drhtávost -i ž (á) značilnost, lastnost drhtavega: drhtavost nog / drhtavost čustev ♪
- drhtênje -a s (é) glagolnik od drhteti: ni mogel obvladati drhtenja; drhtenje rok / drhtenje sveče / ob pogledu nanj je začutila drhtenje ♪
- drhtéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. rahlo se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza: deček drhti in joka; ustnice ji drhtijo; drhteti od mraza, od razburjenja; noge drhtijo od utrujenosti; drhti po vsem telesu / glas ji drhti; pren., pesn. listi drhtijo v vetru; odsevi luči drhtijo na vodi; mesečina drhti ∙ ekspr. ubil ga je, je drhtelo dekle drhteč govorilo, pripovedovalo; kazalec brzinomera drhti na sto se drhteč premika 2. knjiž. biti zelo čustveno vznemirjen: srce ji drhti od žalosti; drhteti v upu in strahu / drhti pred vsako nevarnostjo / pesn. drhteti v dalje 3. knjiž. biti zaznaven, opazen: strah drhti v njenih pogledih; v pesmih drhti žalost drhté: drhte je stala med vrati drhtèč -éča -e: čakal je, drhteč od mraza in strahu; drhteč glas; drhteči prsti; drhteč žarek svetlobe ♪
- drhtív -a -o prid. (ȋ í) redko drhtav, drhtljiv: drhtive roke ♪
- drhtljáj -a m (ȃ) rahel tresljaj, zlasti od vznemirjenja ali mraza: drhtljaj ji je spreletel premraženo telo; bolesten drhtljaj mišic na obrazu; živčni drhtljaj / drhtljaj glasu, joka; pren. drhtljaj duše, srca ♪
- drhtljàv -áva -o prid. (ȁ á) ki rahlo drhti: drhtljavi prsti ♪
- drhtljív -a -o prid. (ȋ í) ki drhti: drhtljive roke / drhtljiv glas ♪
- drhtúlja -e ž (ú) nav. mn., zool. s hrbtne strani sploščena morska riba, ki proizvaja električno napetost; električni skat: progasta drhtulja ♪
- driáda -e ž (ȃ) v grški mitologiji nimfa, ki živi v krošnjah dreves: rad se je pogovarjal o nimfah in driadah ♪
- dríblanje -a s (ȋ) glagolnik od driblati: duhovito, spretno driblanje ♪
- dríblati -am nedov. (ȋ) žarg., šport. voditi žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravati: žogo ima A, dá jo B, ki dribla, dribla, vzame mu jo C ♪
- dríbler in dríblar -ja m (ȋ) žarg., šport. kdor preigrava, dribla: bil je najboljši dribler v moštvu ♪
- dríbling -a m (ȋ) žarg., šport. vodenje žoge z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravanje: bil je mojster driblinga in točnih podaj / bliskoviti driblingi ♪
- dríča -e ž (í) zastar. drsalnica, drsnica: otroci so imeli gladko dričo ♪
- dríčanje -a s (ȋ) glagolnik od dričati: po napornem dričanju po spolzkem bregu jim je počitek dobro del / kmalu se bo začelo dričanje po snegu in ledu ♪
- dríčast -a -o prid. (í) redko drsen, spolzek: pot je bila mokra in dričasta ♪
- dríčati -am nedov. (ȋ) redko drčati, drseti: pod vrhom je padel in začel dričati navzdol dríčati se nar. gorenjsko drsati se ali smučati se: dričati se po ribniku; dričal se je v družbi dobrih smučarjev; otroci so se ves dan dričali po hribu / gamsi se dričajo po strminah ♪
- dríčav -a -o in dričàv -áva -o prid. (í; ȁ á) redko drsen, spolzek: hoditi po dričavi poti ♪
- drífter -ja m (ȋ) navt. ribiška ladja z vlačilnimi mrežami ♪
- dríftski -a -o (ȋ) pridevnik od drifter: driftska mreža ♪
- dríl -a m (ȋ) urjenje ali učenje z mehaničnim ponavljanjem: vojaški dril; ekspr. dril v latinski slovnici ♪
- drílati -am nedov. (ȋ) žarg. uriti ali učiti se z mehaničnim ponavljanjem: drilati poštevanko; drilati vajo za nastop ♪
- drìn in drín medm. (ȉ; ȋ) posnema glas zvonca, strune: drin, drin, drin, pojejo strune; sam.: drin drin tramvajev ♪
5.466 5.491 5.516 5.541 5.566 5.591 5.616 5.641 5.666 5.691 
