Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (5.466-5.490)



  1.      dremàv  -áva -o prid. ( á) ki se mu dremlje: po prečuti noči je bila čudno dremava; v službo je odšel še ves dremav zaspan / dremave oči / dremava melodija ki povzroča željo, potrebo po spanju; pren. dremava luč; zvonec je presunljivo zvonil v dremavo noč dremávo prisl.: dremavo pripovedovati
  2.      dremávec  tudi drémavec -vca m (; ẹ́) 1. ekspr. kdor dremlje: govoril je tako glasno, da je zdramil celo dremavce v zadnjih vrstah 2. star. dremavica: planiti iz dremavca / na gorki peči se ga je lotil dremavec
  3.      dremávh  -a m () ekspr. kdor (rad) dremlje
  4.      dremávhati  -am nedov. () ekspr. zadovoljno dremati: stražarji so dremavhali v toplem bunkerju
  5.      dremávica  -e ž () stanje med budnostjo in spanjem: prebuditi se, predramiti se iz dremavice; pogrezati se v dremavico // želja, potreba po spanju: dremavica se me loteva, polašča; dremavica ga je premagala
  6.      dremávičen  -čna -o prid. () tak kot v dremavici: dremavičen sen
  7.      dremávka  -e ž () nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček
  8.      dremávost  -i ž (á) dremavica: zbuditi se iz dremavosti; glasba ga je zazibala v prijetno dremavost / vsa dremavost ga je minila; pren. politična dremavost
  9.      drémec  -mca m (ẹ̄) star. dremavica: v dremcu poslušati
  10.      drémež  -a m (ẹ̑) 1. stanje med budnostjo in spanjem: prebudil se je iz jutranjega dremeža; nihal je med dremežem in budnostjo; prijeten, rahel dremež; pren. zbuditi se iz gospodarskega dremeža // želja, potreba po spanju: dremež se me polašča; otresti se mučnega dremeža 2. slabš. počasen, neroden človek: kaj pa še čakaš in stojiš, dremež
  11.      dremljív  -a -o prid. ( í) redko dremav: dremljivi otroci
  12.      dremolés  -a m (ẹ̑) nar. grm s suličastimi listi, belimi cveti v socvetjih in črnimi jagodami; kalina
  13.      dremôta  -e ž (ó) 1. knjiž. dremavica: prebuditi se iz težke dremote; biti pogreznjen v dremoto / dremota se ga je polastila 2. knjiž., redko mrak, temačnost: dremota je legla na pokrajino
  14.      dremôtec  -tca m (ō) redko dremavica: pogreznil se je v živčen dremotec
  15.      dremôten  -tna -o prid. (ó) 1. raba peša ki čuti željo, potrebo po spanju: dremoten bolnik; bil je zelo dremoten / dremoten pogled; pren., knjiž. dremotne misli // knjiž. ki povzroča željo, potrebo po spanju: čemeren in dremoten dan; dremotna uspavanka; dremotno šumenje gozdov 2. knjiž. mračen, temačen: dremoten gozd; v dremotni kavarni je bilo samo še nekaj gostov / dremotna svetloba dremôtno prisl.: svetilka je dremotno gorela; dremotno pripovedovati; dremotno razsvetljeno mesto
  16.      dremôtica  in dremótica -e ž (ō; ọ̑) knjiž. dremavica: pogrezniti se v dremotico; biti v nemirni dremotici / prižgal je cigareto, da bi premagal dremotico
  17.      dremôtičen  in dremótičen -čna -o prid. (ó; ọ̄) 1. nanašajoč se na dremotico: bil je še ves dremotičen / dremotična otopelost 2. redko mračen, temačen: dremotične sence
  18.      dremôtnost  -i ž (ó) dremavica: prebudila se je iz dremotnosti / do kraja se je otresel dremotnosti; pren., knjiž. dremotnost misli
  19.      dremúckati  -am nedov. () ekspr. lahno dremati: ded je vso zimo dremuckal na peči; leno je dremuckala na soncu; dremuckal je kakor maček; s smiselnim osebkom v dajalniku malo se mi dremucka
  20.      dremúh  -a m (ū) slabš. kdor (rad) dremlje: no, dremuh, še spiš?
  21.      dremúhati  -am nedov. (ū) ekspr. dremati: nekateri so kar stoje dremuhali
  22.      drén  -a m (ẹ̑) med. cevka ali trak za odvajanje izcedka iz rane ali telesne votline: gumijast, steklen dren
  23.      drèn  dréna m ( ẹ́) grm ali nizko drevo z zelo trdim lesom, drobnimi rumenimi cveti v kobulih in koščičastimi plodovi: cvetoč dren; trden, zdrav ko dren / pog. palica iz drena drenovega lesaekspr. drži se, kakor bi dren jedel pusto, grdobot. rdeči ali nar. pasji dren grmičasta rastlina z rdečimi mladikami, belimi cveti in črnimi plodovi, Cornus sanguinea
  24.      drenáža  -e ž () 1. odvajanje vode, zlasti z zamočvirjenih zemljišč: kopati jarke, polagati cevi za drenažo // sistem jarkov in kanalov za to odvajanje: drenaža bo prestregla podtalno vodo in jo vodila v ribogojnico; dograditi drenažo 2. med. odvajanje izcedka iz rane ali telesne votline: odstraniti gnoj z drenažo
  25.      drenážen  -žna -o prid. () nanašajoč se na drenažo: drenažni jarek; drenažni sistem; drenažne cevi / drenažni trak; drenažna cevka

   5.341 5.366 5.391 5.416 5.441 5.466 5.491 5.516 5.541 5.566  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA