Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (5.401-5.425)



  1.      drastílo  -a s (í) knjiž. dražilo: zdravnik mu je odsvetoval vsa drastila
  2.      drástiti  -im nedov. (á ā) knjiž. dražiti, razvnemati: pripovedovanje mu je drastilo domišljijo; drastiti radovednost; drastiti k hudemu drastèč -éča -e: domišljijo drasteče zgodbe
  3.      drastljív  -a -o prid. ( í) knjiž. dražljiv: drastljive dišave / že sama misel jo je prešinila z drastljivo grozo
  4.      drát  -a m, mn. tudi dratóvi () nižje pog. žica: kolobar zarjavelega drata
  5.      dratén  -a -o prid. (ẹ̑) nižje pog. žičen: dratena mreža
  6.      draténka  -e ž (ẹ̄) nižje pog. žična krtača: čistiti z dratenko
  7.      dráva  -e ž (á) cigareta slabše kakovosti z imenom Drava: prižgal si je dravo; neskl. pril.: cigarete drava in drava cigarete
  8.      dravídski  -a -o () pridevnik od Dravid: dravidski jeziki
  9.      drávski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Dravo: dravski breg, most / Dravska banovina v stari Jugoslaviji banovina, ki obsega slovensko ozemlje
  10.      dráž  -í ž () knjiž. 1. privlačnost, mikavnost: posebno draž dajejo kipu skopo nakazane oblike / kulturnozgodovinske draži mesta / mn.: vabile so ga njene osebne draži; ženske draži 2. redko čutno vznemirjenje: dekle je vzbudilo v njem rahlo draž; ob njegovem obisku je vselej začutila neko draž
  11.      drážba  -e ž () javna prodaja, pri kateri dobi blago, kdor ponudi zanj največjo vsoto: udeležiti se dražbe; kupiti, prodati na dražbi / posestvo je šlo na dražbo; groziti z dražbo / prisilna dražba
  12.      drážbar  -ja m () dražilec: dražbar je že stopil na oder / oglasilo se je več dražbarjev
  13.      drážbati  -am nedov. () s ponujanjem večje vsote potegovati se za blago, ki se prodaja na dražbi; dražiti: sosedje niso hoteli dražbati
  14.      drážben  -a -o prid. () nanašajoč se na dražbo: dražbeni postopek / dražbeni oklic uradno obvestilo o nameravani dražbi / dražbeni izkupiček
  15.      dražé  -ja m (ẹ̑) zdravilna kroglica ali tableta, oblita s čokolado, sladkorjem: zdravila v obliki dražejev; neskl. pril.: draže bonboni bonboni, pri katerih je na lešnik, mandelj nanesena plast sladkorja ali čokolade
  16.      dráženje  -a s (á) glagolnik od dražiti, delovati na organizem: močno draženje centralnega živčevja; draženje na kašelj / bila je le šala, nedolžno draženje
  17.      dražênje  -a s (é) glagolnik od dražiti, zviševati ceno: draženje živil se je iz dneva v dan stopnjevalo / draženje hiše je potekalo zelo razburljivo
  18.      drážest  -i ž (ā) knjiž. ljubkost, privlačnost: dekletova dražest ga je omamljala; gibala se je z veliko dražestjo / skrivnostna dražest besede
  19.      drážesten  -tna -o prid. (ā) knjiž. ljubek, privlačen: dražestne jamice na licih; dražestno dekle / ekspr. imela je dražestno obleko / dražestne podobe iz mladosti drážestno prisl.: dražestno se nasmehniti
  20.      drážica  -e ž (á) manjšalnica od draga1: ozka, zarasla dražica
  21.      dražílec  -lca [c tudi lc] m () kdor vodi dražbo: uradni dražilec // kdor se s ponujanjem večje vsote poteguje za blago, ki se prodaja na dražbi: za posestvo se je oglasilo več dražilcev
  22.      dražílen  -lna -o prid. () ki draži, vznemirja: dražilne dišave; dražilno obmorsko podnebje / dražilen kašelj ♦ čeb. dražilno pitanje krmljenje čebel z namenom, da bi matica močneje zalegala dražílno prisl.: dražilno vplivati na kaj
  23.      dražílnost  -i ž () lastnost dražilnega: dražilnost dima / dražilnost zdravila
  24.      dražílo  -a s (í) sredstvo, ki dražilno vpliva na organizem: kofein je lahko nevarno dražilo; uživati dražila; njena bližina je delovala nanj kot dražilo ♦ med. spolno dražilo afrodiziak
  25.      dražítelj  -a m () dražilec: imenovali so ga za uradnega dražitelja / dražitelji niso odnehali

   5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401 5.426 5.451 5.476 5.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA