Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (5.391-5.415)



  1.      draperíst  -a m () kdor dela, oblikuje draperije
  2.      drapírati  -am dov. in nedov. () nabrati v gube, nagubati: drapirati obleko, zavese // okrasiti z draperijami: drapirati stene v dvorani; pren., knjiž. drapiral si je svet s sanjami drapíran -a -o: drapirana obleka ni primerna za vsako postavo
  3.      drápniti  -em dov.) star. prasniti, oprasniti: zelo ga je drapnil
  4.      dráskav  -a -o prid. (á) zastar. razpokan, razjeden: čakata v kotu, kjer se iz planote strmo dvigata širokorebrni Tolstec in draskavi Veliki Draški vrh (J. Mencinger)
  5.      dráslja  -e ž () geogr. vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi: voda se prebija iz draslje v drasljo
  6.      drásta  -e ž (ā) alp. s skalovjem zasuta strma grapa: žlebasta drasta
  7.      drástičen  -čna -o prid., drástičnejši (á) ki močno učinkuje, izrazit: drastičen poskus, primer; prikazati kaj v drastični obliki; drastična podoba življenja / drastičen humor // brezobziren, surov: drastični ukrepi; drastična kritika / ekspr. naredil je drastično napako veliko, hudo drástično prisl.: drastično kaznovati, prikazati
  8.      drástičnost  -i ž (á) lastnost drastičnega: drastičnost primera
  9.      drástika  -e ž (á) knjiž. drastično izražanje, prikazovanje: humoristična drastika; naturalistična drastika romana / drastika v kretnjah
  10.      drastílen  -lna -o prid. () knjiž., redko dražilen: drastilna pijača
  11.      drastílo  -a s (í) knjiž. dražilo: zdravnik mu je odsvetoval vsa drastila
  12.      drástiti  -im nedov. (á ā) knjiž. dražiti, razvnemati: pripovedovanje mu je drastilo domišljijo; drastiti radovednost; drastiti k hudemu drastèč -éča -e: domišljijo drasteče zgodbe
  13.      drastljív  -a -o prid. ( í) knjiž. dražljiv: drastljive dišave / že sama misel jo je prešinila z drastljivo grozo
  14.      drát  -a m, mn. tudi dratóvi () nižje pog. žica: kolobar zarjavelega drata
  15.      dratén  -a -o prid. (ẹ̑) nižje pog. žičen: dratena mreža
  16.      draténka  -e ž (ẹ̄) nižje pog. žična krtača: čistiti z dratenko
  17.      dráva  -e ž (á) cigareta slabše kakovosti z imenom Drava: prižgal si je dravo; neskl. pril.: cigarete drava in drava cigarete
  18.      dravídski  -a -o () pridevnik od Dravid: dravidski jeziki
  19.      drávski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Dravo: dravski breg, most / Dravska banovina v stari Jugoslaviji banovina, ki obsega slovensko ozemlje
  20.      dráž  -í ž () knjiž. 1. privlačnost, mikavnost: posebno draž dajejo kipu skopo nakazane oblike / kulturnozgodovinske draži mesta / mn.: vabile so ga njene osebne draži; ženske draži 2. redko čutno vznemirjenje: dekle je vzbudilo v njem rahlo draž; ob njegovem obisku je vselej začutila neko draž
  21.      drážba  -e ž () javna prodaja, pri kateri dobi blago, kdor ponudi zanj največjo vsoto: udeležiti se dražbe; kupiti, prodati na dražbi / posestvo je šlo na dražbo; groziti z dražbo / prisilna dražba
  22.      drážbar  -ja m () dražilec: dražbar je že stopil na oder / oglasilo se je več dražbarjev
  23.      drážbati  -am nedov. () s ponujanjem večje vsote potegovati se za blago, ki se prodaja na dražbi; dražiti: sosedje niso hoteli dražbati
  24.      drážben  -a -o prid. () nanašajoč se na dražbo: dražbeni postopek / dražbeni oklic uradno obvestilo o nameravani dražbi / dražbeni izkupiček
  25.      dražé  -ja m (ẹ̑) zdravilna kroglica ali tableta, oblita s čokolado, sladkorjem: zdravila v obliki dražejev; neskl. pril.: draže bonboni bonboni, pri katerih je na lešnik, mandelj nanesena plast sladkorja ali čokolade

   5.266 5.291 5.316 5.341 5.366 5.391 5.416 5.441 5.466 5.491  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA