Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
2 (5.191-5.215) 
- doúmen -mna -o prid. (ú ū) zastar. doumljiv, razumljiv: to je popolnoma doumno ♪
- douméti -úmem stil. -uméjem dov., tudi doúmel; doúmljen tudi doumét (ẹ́ ȗ, ẹ̑) popolnoma, do konca razumeti, spoznati: doumeti bistvo problema, smisel stavka; ne more doumeti vsega, kar se je zgodilo; prizadeval si je doumeti pisateljevo osebnost; doumela je to do dna ♪
- doumétje -a s (ẹ̑) knjiž. glagolnik od doumeti: globlje doumetje pesnikove osebnosti; doumetje pisateljevega dela; doumetje sočlovekovega duševnega sveta ♪
- doumévanje -a s (ẹ́) glagolnik od doumevati: za doumevanje tega vprašanja je potrebno teoretično znanje; doumevanje sveta, življenja ♪
- doumévati -am nedov. (ẹ́) približevati se popolnemu, dokončnemu razumevanju, spoznanju: doumevati bistvo stvari; delavci so začeli doumevati, da je organizacija nujno potrebna / današnji rod pravilneje doumeva njegovo delo in pomen ♪
- doumljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da doumeti: lahko doumljiv tekst; smisel njegovih besed je težko doumljiv; fantu to ni bilo doumljivo ♪
- doumljívost -i ž (í) lastnost doumljivega: lahka doumljivost povesti // sposobnost doumevanja: človeška doumljivost; njegova doumljivost je velika ♪
- dovajálen -lna -o prid. (ȃ) ki se uporablja za dovajanje: skopati je bilo treba še dovajalne kanale ♦ teh. dovajalni jermen ♪
- dovájanje -a s (ā) glagolnik od dovajati: dovajanje krvi v posamezne organe; dovajanje pare, toplote ♪
- dovájati -am nedov. (ā) povzročati prehajanje, zlasti plina ali tekočine k čemu: deblo dovaja vejam hrano; dovajati kisik po ceveh; dovajati paro v peč; vodovod dovaja vodo iz gorskih studencev / redko nikoli niso dovajali neznancev v hišo vodili ♪
- dovážanje -a s (ȃ) glagolnik od dovažati: dovažanje drv; dovažanje zelenjave na trg ♪
- dovážati -am nedov. (ȃ) vozeč spravljati kaj na določen kraj: dovažati ljudi na delo; dovažati mleko z avtomobili ♪
- dovčérajšnji -a -e prid. (ẹ́) ki je bil, obstajal do včeraj: dovčerajšnje vreme je bilo zelo slabo // publ. ki je bil, obstajal do nedavnega: dovčerajšnji voditelji; državi preti nevarnost od njenega dovčerajšnjega zaveznika / dovčerajšnje geslo aristokracije; to je podoba njenega dovčerajšnjega življenja ♪
- dovečérjati -am dov. (ẹ̑) povečerjati: fant je hitro dovečerjal ♪
- dovédeti se -vém se dov. (ẹ́) zastar. izvedeti: hitro sta se dovedela zanj ♪
- dovêsti -vêdem dov., dovêdel in dovédel dovêdla, stil. dovèl dovêla (é) raba peša pripeljati, privesti: dovedel ji je zdravnika; dovedel ga je na svoj dom; pren. premišljanje ga je dovedlo do sklepa; ne vem, kaj me je do tega dovedlo ♪
- dovlačílen -lna -o prid. (ȋ) ki se uporablja za vlačenje do kam: dovlačilna steza ♪
- dovlačílnica -e ž (ȋ) gozd. dovlačnica ♪
- dovláčnica -e ž (ȃ) gozd. stroj z vitlom za vlačenje lesa ♪
- dovléči -vléčem dov., dovléci dovlécite in dovlecíte; dovlékel dovlékla (ẹ́) redko privleči: dovlekel je veliko vejo / dovlekli so najemnike na kontinent dovléči se ekspr. s trudom, naporom priti kam: komaj se je dovlekel do bližnjega drevesa ♪
- dovòd -óda m (ȍ ọ́) 1. glagolnik od dovajati ali dovesti: dovod plina; dovod vode do turbinskih komor 2. teh. naprava, navadno v obliki cevi, po kateri se kaj dovaja: zaradi slabega dovoda plin uhaja; pipa na dovodu ◊ elektr. žična zveza od priključka do aparata ♪
- dovóden -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na dovod: dovodni kabel, kanal; dovodna cev, žica / dovodna smer ♪
- dovódnica -e ž (ọ̑) anat. žila, ki dovaja kri k srcu: krogla mu je pretrgala dovodnico; žile dovodnice in odvodnice ♪
- dovolílen -lna -o prid. (ȋ) s katerim se kaj dovoli: dovolilno pismo ♪
- dovolílnica -e ž (ȋ) pismeno dovoljenje: preskrbeti dovolilnico; čez blok je hodil s ponarejeno dovolilnico; ribolovna dovolilnica; dovolilnica za prehod čez mejo ♪
5.066 5.091 5.116 5.141 5.166 5.191 5.216 5.241 5.266 5.291 
