Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
2 (49.741-49.765)
- žlahtnína -e ž (ȋ) 1. agr. trta z navadno petdelnimi listi, srednje velikimi grozdi in jagodami rdeče ali rumeno zelene barve: zasaditi žlahtnino / bela z rumeno zelenimi, rdeča žlahtnina z rdečimi grozdi // belo vino iz grozdja te trte: piti žlahtnino 2. knjiž., ekspr. izbrana, kakovostna pijača, zlasti vino: vi svojo kislico dražje prodajate kot jaz žlahtnino; napolniti kozarce z žlahtnino ● star. skrinja, polna žlahtnin dragocenosti ♪
- žlahtnítelj -a m (ȋ) agr. kdor se poklicno ukvarja z žlahtnjenjem rastlin: žlahtnitelji so vzgojili novo vrsto hmelja; žlahtnitelj trajnic ♪
- žlahtníti -ím dov. (ȋ í) 1. agr. izboljševati lastnosti rastline s križanjem, namernim izborom: žlahtniti koruzo / domačo trto žlahtniti s tujo 2. knjiž. plemenititi: žlahtniti duha z umetnostjo ♪
- žlahtnjênje -a s (é) glagolnik od žlahtniti: žlahtnjenje koruze / žlahtnjenje duha ♪
- žláhtnost -i ž (á) knjiž. plemenitost, izbranost: žlahtnost značaja / vino po žlahtnosti ne zaostaja za drugimi svoje vrste; žlahtnost tkanine ♪
- žláhtovec -vca m (ȃ) nar. sorodnik: na kmetiji mu pomaga njegov žlahtovec ♪
- žlájdra -e ž (ȃ) nar. veriga za spenjanje ročic pri vozu, za zaviranje voza: zategniti žlajdro / speti hlode z žlajdro ♪
- žlàk žláka m (ȁ á) 1. zastar. poškodba, rana (od udarca): imeti žlak na nogi; žlak s sekiro / smrtni žlak 2. nar. vzhodno spodnji, nasuti rob zlasti vinograda: trgatev so začeli na žlaku, končali pa na sepu 3. nar. tolminsko veža: stopiti v žlak ● star. božji žlak ga je zadel (možganska) kap; star. napiti se, spreti se na (vse) božje, mile, mrtve žlake zelo ♪
- žlámbor -a in -ja m (á) 1. star. votlina v deblu; duplina, duplo: polhi se skrivajo v žlamborih; bukov žlambor / drevesni žlambor 2. alp. plitev žleb v pobočju: alpinist pleza po žlamboru / skalni žlambor ♪
- žlámborast in žlámborjast -a -o prid. (á) star. ki ima duplino, duplo; duplast: žlamborasto drevo ♪
- žlampáti -ám nedov. (á ȃ) 1. hlastno zajemati kaj redkega, tekočega z gobcem: kobila, svinja je žlampala; žlampati pomije; žlampati iz vedra 2. nizko hlastno, v velikih požirkih piti: ulegel se je ob potoček in žlampal; žlampati vodo / žlampati pivo, vino / po ženini smrti ni več pil, ampak žlampal pil alkoholne pijače v velikih količinah; celo popoldne sta žlampala po gostilnah ♪
- žlávsa -e ž (ȃ) nar. 1. vodén, shojen sneg; plundra: hoditi po žlavsi; žlavsa na cesti 2. slaba jed, navadno redka: pojedli so nekaj tople koruzne žlavse ♪
- žléb -a tudi -á tudi -ú m, mn. žlebóvi tudi žlébi (ẹ̑) 1. podolgovata naprava, navadno polkrožne oblike, za prestrezanje deževnice na strehi: žleb pušča; pritrditi žlebove; žleb iz pločevine, plastične snovi / strešni žleb // poljud. strešna odtočna cev: deževnica lije iz žlebov; splezati po žlebu do drugega nadstropja / odtočni žleb // podolgovata naprava, navadno polkrožne oblike, po kateri priteka, odteka tekočina: speljati studenčnico po žlebu do kmetije / mlinski žleb; odtočni žleb iz svinjaka // podolgovata naprava z dvignjenimi robovi za spuščanje, sipanje česa: spuščati opeko po lesenem žlebu / koleščka tečeta po visečem žlebu; zbiralni žleb pri mlatilnici // kar je temu podobno sploh: upognil je papir tako, da je nastal žleb / zviti jezik v žleb 2. nar. jasli: privezati živino k žlebu; položiti seno v žleb / kamnit, lesen žleb 3. podolgovata vdolbina v pobočju, nastala
zaradi toka vode, plazov: plezati po žlebu; žleb v gorski steni // večja, podolgovata vdolbina v zemeljskem površju: pot pelje po žlebu; pasti živino v žlebu; gozd, vas v žlebu / žleb potoka, reke 4. podolgovata vdolbina, širša zareza v površini česa sploh: dolbsti, vrezati žleb; krožen, prečen, spiralast žleb; žlebovi na stebru, v puškini cevi; žleb pri dogi; kolut z žlebom na obodu / kadunjast, klinast, trapezast žleb / žamet z ozkimi žlebovi rebri / žlebovi kolesnic ◊ agr. cepljenje v žleb cepljenje, pri katerem se zarezan cepič spoji z zarezanim žlebom podlage; anat. žleb podolgovata vdolbina na kosti, organu, površju telesa; med. strelni žleb površinska rana zaradi oplaznega strela; metal. žleb za žlindro del plavža, po katerem se izpušča žlindra; teh. žleb del pisalnega stroja z gumijastimi valjčki na robovih, ki držijo vloženi papir ♪
- žlebák -a m (á) žlebnjak: streha, krita z žlebaki ♪
- žlébast -a -o prid. (ẹ̑) po obliki podoben žlebu: žlebasta strešna opeka / žlebasta vdolbina v deski / vzpenjati se po žlebasti grapi // ki ima žleb, žlebove: žlebast steber / žlebasto kolesce ♪
- žlebàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima žlebove: žlebati stebri; žlebata površina ♪
- žlében -bna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na žleb: žlebna dolžina / žlebni kavlji; žlebna pločevina ♪
- žlebìč -íča m (ȉ í) manjšalnica od žleb: deževnica odteka po žlebiču / ukriviti jezik v žlebič / izdolbsti žlebič; žlebiči na stebru; smuči z žlebiči na drsni strani ♦ geogr. zaradi delovanja vode nastala podolgovata vdolbina na nagnjeni kraški skalni površini ♪
- žlebíčast -a -o prid. (í) po obliki podoben žlebiču: žlebičast urez na deski; draperija z žlebičastimi gubami // ki ima žlebič, žlebiče: žlebičasta cev / žlebičasto kolesce ♦ les. žlebičasto dleto žlebilo ♪
- žlebíček -čka m (ȋ) manjšalnica od žleb(ič): po lesenem žlebičku je odtekala deževnica / delati žlebičke z dletom / žlebički pepelnika; žlebički na gramofonski plošči ♪
- žlebíčiti -im nedov. (í ȋ) geogr. povzročati, da nastajajo na kraških skalnih površinah žlebiči: voda žlebiči skale ♪
- žlebíčje -a s (ȋ) geogr. več žlebičev, žlebiči: voda je razčlenila skalo v žlebičje ♪
- žlebíčkanje -a s (ȋ) agr. cepljenje, pri katerem se prirezan cepič spoji z zarezanim žlebom podlage: žlebičkanje in sedlanje ♪
- žlebílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žlebljenje: žlebilna globina / žlebilni nož; žlebilno orodje ♪
- žlebílnik -a m (ȋ) metal. naprava za žlebljenje zvarnih robov pri varjenju: žlebiti z žlebilnikom / plamenski žlebilnik ♪
49.616 49.641 49.666 49.691 49.716 49.741 49.766 49.791 49.816 49.841