Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (49.716-49.740)


  1.      životáriti  -im nedov. (á ȃ) nav. ekspr. 1. živeti v pomanjkanju materialnih ali duhovnih dobrin: ko se je zaposlil, ni več životaril; životari v hribovski vasi / bolj životari, kot živi // živeti s slabotnimi, komaj zadostnimi življenjskimi močmi: životari bolan za rakom / na dvorišču životari nekaj lip 2. živeti brez višjih duševnih, duhovnih dejavnosti: v svojem udobju je životaril dalje / životariti v samozadovoljstvu / z notranjim predmetom životari svoje nepomembno življenje 3. obstajati brez moči za uresničevanje kakih pomembnejših dejanj: društvo je še nekaj časa životarilo; današnje gledališče le životari ♪
  2.      životárjenje  -a s (á) glagolnik od životariti: životarjenje v taborišču / za obdobji dela je prišlo obdobje životarjenja / životarjenje gledališča, podjetja ♪
  3.      živôtec  -tca m (ō) 1. manjšalnica od život: napet životec 2. knjiž. žensko oblačilo brez rokavov, ki pokriva zgornji del telesa; životek: vezen životec; krilo z životcem ♪
  4.      živôtek  -tka m (ō) 1. manjšalnica od život: otrokov životek / ekspr. dekle obilnega životka 2. del ženskega oblačila brez rokavov, ki pokriva zgornji del telesa: ukrojiti životek; všitek za oblikovanje životka // žensko oblačilo brez rokavov, ki pokriva zgornji del telesa: odpeti, sleči životek ♪
  5.      živôten  -tna -o prid. (ō) 1. redko trupen: životne mišice ∙ zastar. imeti veliko životno moč življenjsko; star. životna temperatura telesna; zastar. životno perilo spodnje perilo 2. knjiž. debel, obilen: životen človek / biti životne postave ♪
  6.      živôtnik  -a m (ō) star. 1. telovnik: obleči životnik; mož z odpetim životnikom 2. žensko oblačilo brez rokavov, ki pokriva zgornji del telesa; životek: krilo z životnikom ♪
  7.      živôtnost  -i ž (ō) knjiž. debelost, obilnost: kljub životnosti je bil okreten ♪
  8.      životopís  -a m (ȋ) zastar. življenjepis: napisati životopis / kupiti životopis umetnika ♪
  9.      životvóren  -rna -o prid. (ọ̄) knjiž. ki povzroča, omogoča, da je kaj živo: životvorno sonce / životvoren nauk; životvorna ideja / životvoren optimizem; životvorna moč ♪
  10.      živovéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki ima živo, močno vero: živoverni ljudje / živoverni kraji ♪
  11.      živožáren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. ki ima močen žar: živožarne zvezde / živožarno poldne ♪
  12.      živžáv  -a m (ā) ekspr. raznovrstni, hkratni živahni glasovi: živžav je utihnil; poslušati živžav; živžav otrok, vrabcev / zagnati živžav / živžav glasov // raznovrstno, hkratno živahno dogajanje, gibanje, navadno ob takih glasovih: na igrišču, ulici je ves dan živžav; gledati, opazovati živžav / zaiti v živžav / prometni, smučarski živžav ● ekspr. gnezdo je bilo polno mladega živžava živahno oglašajočih se, premikajočih se mladičev; ekspr. deklica je pravi živžav je zelo živahna, živa ♪
  13.      žížek  -žka m (ȋ) nar. 1. majhen rdeče rjav hrošč z rilčkom, katerega ličinke živijo v žitnih zrnih; črni žužek: glodanje žižkov 2. manjša gozdna ptica pevka rumeno zelene barve; čižek: žižek poje ♪
  14.      žlabúdra  -e ž (ȗ) 1. slabš. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: on je neznosna žlabudra 2. slabš. gosta, tekoča zmes: namesto čiste vode teče po strugi rjava, umazana žlabudra 3. ekspr. vodén, shojen sneg; plundra: poti so razmočene, povsod je sama žlabudra ♪
  15.      žlabudránje  -a s (ȃ) glagolnik od žlabudrati: nerazumljivo, pijano žlabudranje / dolgočasili so se ob govornikovem žlabudranju ♪
  16.      žlabudráti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. 1. hitro in nerazločno govoriti: ni razumel, kaj so žlabudrali tujci 2. govoriti mnogo in nepomembne stvari: dekleta so celo pot veselo žlabudrala / ne vem, zakaj žlabudra to, kar že vsi vedo govori, pripoveduje ● redko voda v strugi žlabudra žlobudra, klokota ♪
  17.      žlabudràv  -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. ki (rad) govori mnogo in nepomembne stvari: žlabudrav človek; fant je precej žlabudrav ♪
  18.      žláhčič  -a m (ȃ) zastar. plemič, zlasti nižji: žlahčič z manjšim posestvom / poljski žlahčič šlahčič ♪
  19.      žláhta  -e ž (ȃ) 1. pog. sorodstvo, sorodniki: povabiti vso žlahto; bogata, vplivna žlahta; oni so naša daljna žlahta / stanovati pri žlahti; žlahta po očetovi strani 2. zastar. plemstvo: gradovi žlahte / poljska žlahta šlahta ● pog. fant je naša žlahta naš sorodnik; pog. najbrž me ne poznaš, čeprav sva žlahta sorodnika; star. nisem vedel, da je moja žlahta moj sorodnik; pog. midva sva si še nekaj v žlahti dolguješ mi še nekaj; pog. biti (si) v žlahti (s kom) v sorodstvu, sorodu; žlahta je strgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi; dober sosed je več vreden kot vsa žlahta od soseda lahko človek dobi več pomoči, ima več koristi kot od sorodnikov ♪
  20.      žlahtáti se  -ám se nedov. (á ȃ) nar. imeti s kom sorodstvene stike, odnose: z materinim bratrancem se nismo nikoli žlahtali // imeti s kom zelo prijateljske, zaupne odnose: v zadnjem času se družini zelo žlahtata ♪
  21.      žláhten  -tna -o prid., žláhtnejši (á) 1. knjiž. plemenit, izbran: žlahten človek, mislec / žlahten značaj; biti žlahtnega srca / žlahtni cilji; žlahtne misli / žlahten okus kave / žlahtno vino 2. agr. ki ima s križanjem, namernim izborom izboljšane lastnosti: žlahtne sorte jablan; cepiti žlahtno vrtnico na šipek 3. star. plemenit, plemiški: žlahten rod / biti žlahtnega porekla, stanu / žlahtna gospa; v bitki je padlo veliko žlahtne gospode ● žlahtni kamen kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit; drag(i) kamen; ekspr. piti žlahtno kapljico vino ◊ agr. žlahtna plesen plesen, ki se uporablja pri izdelovanju nekaterih mehkih, poltrdih sirov; kem. žlahtni plini plini, ki se redko ali sploh ne spajajo z drugimi elementi; metal. žlahtne kovine kemično zelo obstojne kovine, ki se uporabljajo zlasti za nakit in kovance; teh. žlahtno jeklo jeklo z izboljšanimi lastnostmi; plemenito jeklo; vrtn. žlahtna anemona okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti, Anemone coronaria; žlahtna ciklama sobna rastlina z velikimi, vijoličasto rdečimi ali belimi cveti, Cyclamen persicum žláhtno prisl.: žlahtno dišeča roža; sam.: popiti kaj žlahtnega; občutek za žlahtno v človeku ♪
  22.      žlahtíti  -ím dov. (ȋ í) knjiž. plemenititi: žlahtiti duha z branjem dobrih knjig ♪
  23.      žláhtnica  -e ž (ȃ) 1. pog. sorodnica: gospodinji mu neka žlahtnica; pomagati svoji žlahtnici 2. star. plemkinja: žlahtnice z dvora ♪
  24.      žláhtnič  -a m (ȃ) star. plemič: podeželski žlahtnič; žlahtniči in meščani ♪
  25.      žláhtnik  -a m (ȃ) 1. pog. sorodnik: on je moj žlahtnik 2. star. plemič: žlahtniki in dvorjani ♪

   49.591 49.616 49.641 49.666 49.691 49.716 49.741 49.766 49.791 49.816  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA