Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (49.541-49.565)



  1.      žíčar  -ja m () nestrok. ličinka hrošča pokalice, ki objeda korenine, gomolje poljskih in vrtnih rastlin, strok. struna: uničevanje žičarjev
  2.      žičár  -ja m (á) delavec v žičarni: v tovarni potrebujejo več žičarjev
  3.      žičárna  -e ž () obrat za izdelovanje žice: delati v žičarni
  4.      žíčast  -a -o prid. (í) 1. podoben žici: žičasta vlakna 2. ki je iz žice: žičasta mreža
  5.      žíčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na žico: žična debelina / žična krtača; žična mreža, ograja; žična vrv / žični kolobar / žična ovira ogrodje, navadno leseno, prepleteno z bodečo žico; žične škarje škarje za rezanje žice; brezžične in žične zveze ♦ agr. žični kozolec kozolcu podobna naprava za sušenje krme; ptt žična telefonija, telegrafija telefonija, telegrafija s prenašanjem po vodniku; teh. žično steklo steklo z vdelano mrežo iz tanke žice
  6.      žíčevje  -a s () več žic, žice: bakreno žičevje; plaziti se skozi bodeče žičevje
  7.      žíčka  -e ž (í) manjšalnica od žica: zamenjati pretrgano žičko; povezati z žičko; bakrena žička
  8.      žíčnat  -a -o prid. () ki je iz žice: žičnat podstavek; žičnata ščetka; žičnato sito
  9.      žíčnica  -e ž () 1. naprava za prevoz oseb ali tovora, pri kateri se breme pomika po vrvi, napeti med podporami: zgraditi žičnico; peljati se z žičnico; obratovanje žičnice; zgornja postaja žičnice / enosedežna žičnica osebna žičnica, ki ima na določeni razdalji po en sedež; kabinska žičnica; krožna žičnica osebna žičnica, pri kateri se kabine ali sedeži gibljejo med postajama v isti krožni smeri; nihalna žičnica pri kateri se vlečna vrv pri eni vožnji premika naprej, pri drugi nazajmont. jamska žičnica za prevoz premoga, rude v rudniku; teh. težnostna žičnica po kateri se premika tovor zaradi lastne teže 2. navadno v zvezi hmeljna ali hmeljska žičnica ogrodje iz drogov in žic za oporo hmeljevim trtam: postaviti hmeljno žičnico
  10.      žíčničar  -ja m () kdor se poklicno ukvarja s prevažanjem oseb ali tovora z žičnico: usposabljati žičničarje; mehaniki in žičničarji // publ. podjetje, ki se ukvarja s takim prevažanjem: dogovori med žičničarji
  11.      žíčničarski  -a -o prid. () nanašajoč se na žičničarje ali žičničarstvo: žičničarsko podjetje / žičničarski strojnik
  12.      žíčničarstvo  -a s () dejavnost, ki se ukvarja s prevažanjem oseb ali tovora z žičnicami: razvoj žičničarstva
  13.      žíčnik  -a m () žebelj iz žice, navadno brez glave: izdelovati žičnike; gladki, nasekani žičniki; železen žičnik; žičniki in vijaki / čevljarski, steklarski žičnik
  14.      žíčniški  -a -o prid. () nanašajoč se na žičnico: zgraditi žičniški sistem / žičniška nesreča
  15.      žíd  -a m, im. mn. žídje in žídi ( í) 1. pripadnik židovske vere: gospodar je bil žid 2. ekspr. stiskač, oderuh: postal je pravi žid ● knjiž. večni žid človek, ki ga nemir žene po svetu
  16.      žída  -e ž () star. svila: trgovec z žido; žamet in žida / v žido se oblačiti
  17.      žídan  -a -o prid. () star. svilen: židana obleka, ruta ∙ ekspr. ima židan čas veliko prostega časa; ekspr. biti židane volje dobre
  18.      žídek  -dka m () ekspr. manjšalnica od žid: židek s čepico
  19.      žídek  -dka -o prid. (í) težko tekoč: židek med; židka tekočina / židko blato mehko, lepljivofiz. ki se upira pretakanju v ceveh in gibanju teles v njem
  20.      žídinja  -e ž () pripadnica židovske vere: židinje in muslimanke
  21.      žídkost  -i ž (í) lastnost snovi, da težko teče: zniževati židkost z višanjem temperature // fiz. lastnost tekočin in plinov, da se upirajo pretakanju v ceveh in gibanju teles v njih: meriti židkost; židkost plina, tekočine
  22.      žídov  -a m () zastar. žid: židov mu je obljubil denar
  23.      žídovka  -e ž (í) zastar. židinja: postala je židovka
  24.      žídovski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na Žide ali žide: židovski bankir / židovski praznik / židovska četrt / židovska vera vera, ki temelji na svetem pismu stare zaveze in talmudu
  25.      žídovstvo  -a s (í) 1. vera, miselnost, kultura Židov: zgodovina židovstva 2. redko Židi, Judje: vse židovstvo se je vrnilo

   49.416 49.441 49.466 49.491 49.516 49.541 49.566 49.591 49.616 49.641  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA