Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (49.366-49.390)


  1.      želézniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na železnico: železniški nasip, usek; železniški pragi, tiri; elektrificirati, graditi železniške proge; železniško križišče / železniška signalizacija / železniški most; železniški nadvoz; železniški prehod kraj, prostor, kjer se križata železniška proga in cesta, pot / železniški promet; železniško omrežje / železniški vagon; železniška postaja osrednja stavba in njej pripadajoči objekti in naprave, ob katerih se ustavljajo vlaki / železniška nesreča / železniška služba ♪
  2.      železnocésten  -tna -o prid. (ẹ̑) zastar. železniški: železnocestna postaja ♪
  3.      železnodôben  -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na železno dobo: železnodobne gomile / železnodobna kultura ♪
  4.      želézo  -a s (ẹ́) najbolj razširjena težka kovina srebrno bele barve: pridobivati železo; rja razjeda železo; taliti železo; krhko, lomljivo, trdo železo; vroče železo; livarna železa; zlitine železa in drugih kovin; predmeti iz železa; ekspr. tega pa ne bo vzdržal, saj ni iz železa; železo in jeklo / kovati, piliti, stružiti, valjati železo / lito železo oblikovano z ulivanjem v forme; z višjim odstotkom ogljika za ulivanje // pog. železen predmet: udaril ga je z železom; z razbeljenim železom vžigati znamenja // predmeti, izdelki iz železa: topot konj se je mešal z žvenketom železa / zbirati staro železo ● ekspr. imeti dve železi v ognju dva načrta hkrati za dosego kakega cilja; ekspr. ta avtomobil je za (med) staro železo je dotrajan, neuporaben; preg. kuj železo, dokler je vroče vplivaj na koga, kaj, dokler je mogoče; takoj izkoristi vsako ponujeno ugodnost ◊ metal. surovo železo ki pride iz plavža; železo alfa in alfa železo čisto železo, obstojno pod 910° C; min. meteorsko ali izpodnebno železo iz meteoritov; telursko železo železo zemeljskih kamnin, zemeljsko železo; teh. betonsko železo za v beton; kotno železo navadno kovinska palica, v prerezu podobna črki L; okroglo železo železna palica, ki ima v prerezu obliko kroga; palično železo v obliki palic ♪
  5.      železo...  prvi del zloženk nanašajoč se na železo: železobeton, železobetonski, železokrivec, železoobrt ♪
  6.      železobetón  -a m (ọ̑) beton, ojačen z železnimi vložki: mostovi, stavbe, stebri iz železobetona ♪
  7.      železobetónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na železobeton: železobetonski steber; železobetonske stropne konstrukcije / ekspr. železobetonska doba ♪
  8.      železokrívec  -vca m (ȋ) delavec, ki krivi železne palice: betonerji in železokrivci ♪
  9.      železokrívnica  -e ž (ȋ) obrat za krivljenje železnih palic: zgraditi železokrivnico ♪
  10.      železokrívski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na železokrivce: železokrivska dela / železokrivski obrat ♪
  11.      železolivár  -ja m (á) delavec v železolivarni ♪
  12.      železolivárna  -e ž (ȃ) livarna, v kateri se ulivajo izdelki iz litega železa: nesreča v železolivarni ♪
  13.      železomášnik  -a m (ȃ) rel. duhovnik, ki je dosegel sedemdeset let mašništva: članek o železomašniku ♪
  14.      železostrugár  -ja m (á) delavec, ki struga železo: železostrugar in rezkar ♪
  15.      želézov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na železo: železovi drobci; železov prah / železove rude, spojine ♦ kem. železov oksid; železov silikat; železov sulfat; železova sol; min. železov kršec pirit; železova sljuda hematit ♪
  16.      želézovec  -vca m (ẹ́) min. rudnina, ki vsebuje železo: kopati železovec / rusi železovec hematit ♦ petr. rjavi železovec limonit ♪
  17.      želírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. strjevati se v žele: sok želira; hitro želirati 2. preh. povzročati, da se kaj strdi v žele: želirati marmelado z dodatki želíran -a -o: želirane jedi ♪
  18.      žêlja  -e tudi -é ž, rod. mn. žêlj in željá (é) 1. čustvena potreba po čem: želja raste, se veča; ekspr. ta želja že dolgo gori, tli v njem; čutiti, imeti, izraziti, pokazati željo; vzbuditi v kom želje; iskrena, podzavestna, trenutna želja; ekspr.: nepremagljiva, pregrešna, srčna, vroča želja; biti obseden od želje po čem / bolezenska želja po smrti; knjiž. erotične želje / to je naredil v želji, da bi ji ustregel 2. kar se želi: želje so se mu izpolnile, uresničile; odreči se želji; uganil je vsako njeno željo; želja po miru, počitku; želja, da bi jo videl, ga je gnala v mesto / ugoditi, ustreči željam kupcev; to je njegova izrecna želja; njena največja želja je, da bi mu ugajala; ekspr. to je bila očetova zadnja želja / na materino željo je šel študirat; jed, pijača, skladba po želji / kot zaključek pisma z iskrenimi željami; kot voščilo ob kakem dogodku, prazniku izražamo vam naše najboljše želje ● star. želja me je po tem dekletu želim si to dekle; ekspr. umira od želje, da bi jo videl zelo si želi; ekspr. češenj bo le za željo zelo malo; zdrav človek ima sto željá, bolnik pa le eno bolnik si želi le zdravja ◊ rel. krst željá duhovna pripravljenost, želja nekrščenega človeka sprejeti božje razodetje ♪
  19.      žêljčen  -čna -o prid. (é ȇ) nar. 1. v povedni rabi, z rodilnikom željen: bil je željčen dela, dobrih jedi 2. radoveden, poželjiv: vedno bolj je bil željčen / željčen pogled ♪
  20.      žêljen  in želján žêljna -o tudi -ó prid. (é ȃ ē) 1. z rodilnikom ki ima (veliko) željo po čem: časti in slave željen človek; željni počitka, so sedli v travo; ljudstvo, željno zabave / ekspr. poljubov željna usta 2. poln želj: željno pričakovanje / z željnim očesom se je oziral proti domu 3. zastar. želen, zaželen: prišel je do željne delavnice žêljno tudi željnó prisl.: željno je čakal njene vrnitve ♪
  21.      žêljica  -e ž (é) ekspr. manjšalnica od želja: željica je zrasla v veliko željo; ima eno samo željico ♪
  22.      žêljnost  -i ž (é) lastnost, značilnost željenega: otrokova željnost vedeti čim več; željnost po znanju ♪
  23.      žêlo  -a s (é) 1. organ na zadku zlasti nekaterih žuželk, podoben koničasti cevki: škorpijon porine, zabode, zasadi želo v žrtev; čebelje, osje želo; ostro, strupeno želo; bridka misel se mu je kot želo zadrla v srce; pren. strah se je s stoterimi želi zadrl v srca ljudi 2. ekspr. zbadljiva misel, zbadljivost: v odgovoru je začutila ostro želo / skušala je omiliti boleče želo njegovih žalitev ostrino; ti epigrami so brez pravega žela // s prilastkom negativna sila: začutiti pekoče želo ljubosumja, nevoščljivosti, maščevalnosti ♪
  24.      žêlod  -óda m (é ọ́) plod hrasta: obmetavati se z želodi; povedati uganko o želodu ♦ bot. enosemenski zaprti plod, ki ga pri dnu obdaja skledičast ovoj // ed. več želodov, želodi: drobiti želod; nabirati želod; krmiti prašiče z želodom // kar je po obliki temu podobno: zvezde, želodi, storži in drugo novoletno okrasje / ekspr. zadeli so ga svinčeni želodi iz brzostrelke krogle ♪
  25.      želódast  -a -o prid. (ọ́) podoben želodu: želodasta oblika / ekspr. želodaste oči ♪

   49.241 49.266 49.291 49.316 49.341 49.366 49.391 49.416 49.441 49.466  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA