Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (49.216-49.240)


  1.      žalostínka  -e ž (ȋ) pesem, ki izraža žalost za umrlim: napisati žalostinko za prijateljem; zapeti komu na grobu žalostinko / ekspr. žalostinke za izgubljenimi leti / ekspr. poslušati žalostinko ptička za samičko // žalost, otožnost izražajoča pesem sploh: ljubezenske žalostinke / ekspr. potok šumi žalostinko // žalost izražajoča skladba: godba zaigra žalostinko ♪
  2.      žalostíti  -ím nedov. (ȋ í) delati, povzročati, da je kdo žalosten: lahkomiselni otroci žalostijo starše; žalostiti koga z očitki / pogled na uničene gozdove človeka žalosti; ekspr. trpljenje nedolžnih me žalosti / žalostiti komu življenje greniti žalostíti se biti v stanju žalosti: žalostiti se zaradi neuspeha / žalostiti se nad čim / knjiž. žalostiti se z žalostnimi sočustvovati // knjiž. z žalostjo pričakovati: žalostiti se zime ♪
  3.      žálostnica  -e ž (á) knjiž. žalostinka, elegija: pesnik je mrtvemu prijatelju napisal žalostnico / pesem žalostnica ● pesn. solze žalostnice solze žalosti; knjiž. vrba žalostnica vrba žalujka ♪
  4.      žaloválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor izraža, kaže žalost za umrlim: jok žalovalcev / knjiž. žalovalci so se prišli poklonit umrlemu žalujoči // v nekaterih deželah najeta oseba, ki izraža žalost ob umrlem, navadno z obredno pesmijo: najeti žalovalce; poklicni žalovalci ♪
  5.      žaloválka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki izraža, kaže žalost za umrlim: tolažiti žalovalko; jok žalovalk // v nekaterih deželah najeta ženska, ki izraža žalost ob umrlem, navadno z obredno pesmijo: pogrebne žalovalke; poklicne žalovalke ◊ zool. majhna riba z veliko hrbtno in še večjo podrepno plavutjo, Gymnocorymbus ternetzi ♪
  6.      žalovánje  -a s (ȃ) glagolnik od žalovati: žalovanje sorodnikov, prijateljev; žalovanje za očetom / žalovanje za minulimi časi / ko je čas žalovanja minil, je spet začela nositi svetlejše obleke // stanje, ko se zaradi smrti koga ali zaradi velike nesreče ne prirejajo zabavne prireditve, se izobesijo žalne zastave: oblast je razglasila žalovanje / javno žalovanje; narodno žalovanje; dan žalovanja ♪
  7.      žalováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. čutiti, izražati žalost zaradi smrti, izgube koga: ne žalujte, saj se vrnemo; žalovati za očetom; ekspr. vsa dežela je žalovala za njim; bridko, dolgo, naglas žalovati / žalovati po domovini, za nekdanjimi časi / v osmrtnicah za pokojnikom žalujejo žena in otroci / slavec ne žaluje več, ampak veselo poje; krava žaluje za teletom // knjiž. biti žalosten, žalostiti se: žalovati zaradi zamujene priložnosti; žaluje, ker ni več svoboden 2. v spomin na umrlega nositi oblačilo žalne barve in se ne udeleževati zabavnih prireditev: eno leto je žalovala po možu, za možem ● ekspr. tudi potok žaluje teče počasi, nerazgibano; ekspr. zapuščeni sadovnjak žaluje je prazen, pust žalováje: žalovaje koprneti po izgubljenem žalujóč -a -e: žalujoč za prijateljem, je napisal pesem; žalujoč glas; žalujoči sorodniki / v osmrtnicah žalujoči ostali pokojnikovi sorodniki; sam.: jok žalujočih ♪
  8.      žáltav  -a -o [u̯t] prid. (á) 1. ki je zaradi razkrajanja maščobe ob stiku z zrakom neprijetnega vonja, pekočega in grenkega okusa: žaltava slanina; žaltavo maslo, olje / žaltavi orehi // značilen za maščobo, razkrajajočo se ob predolgem stiku z zrakom: žaltav duh, okus 2. ekspr. neprijeten, slab: naš položaj je žaltav / žaltavi časi hudi, težki / drug drugega se bojijo, žaltava reč žáltavo prisl.: žaltavo se počutiti / v povedni rabi: žaltavo je čakati na mrazu; brez vode bi bilo žaltavo; elipt. kako je pri vas? Žaltavo žáltavi -a -o sam.: če tega ne naredite, bo žaltava boste imeli težave; žaltava mu prede slabo se mu godi; okus po žaltavem ♪
  9.      žaltavína  in žáltavina -e [u̯t] ž (í; á) redko žaltava snov: obrezati žaltavino; vonj po žaltavini ♪
  10.      žáltavost  -i [u̯t] ž (á) lastnost, značilnost žaltavega: žaltavost masti ♪
  11.      žalújka  -e ž (ȗ) 1. vrtn. rastlina, katere veje, mladike se pri rasti usmerjajo navzdol; povešavka: to drevo je žalujka / breza žalujka 2. v zvezi vrba žalujka okrasno drevo z visečimi vejami: vrba žalujka je povešala veje do vodne gladine; obrežje z vrbami žalujkami ♪
  12.      žaluzíja  -e ž (ȋ) nav. mn. priprava za zastiranje oken, odprtin iz podolgovatih, med seboj povezanih, prekrivajočih se ploščic, ki se pri odstiranju nabirajo druga zraven druge: dvigniti, spustiti žaluzije; navpične, vodoravne žaluzije; roleta in žaluzije / svetloba prihaja skozi žaluzije presledke, reže med ploščicami te priprave // naprava iz podolgovatih, med seboj povezanih, prekrivajočih se ploščic za zapiranje česa sploh: žaluzije ventilatorja; žaluzije pri orglah ♪
  13.      žaluzíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žaluzijo: žaluzijske lamele, ploščice / žaluzijska pregrada ♪
  14.      žàl žêna  žàl žêne [žau̯] ž (ȁ-é) etn. žalik žena ♪
  15.      žámanje  -a s (ā) žarg., les. 1. robljenje: žamanje desk 2. žagarski odpadki, nastali zlasti pri robljenju: sekati žamanje; kuriti z žamanjem; krajniki in žamanje ♪
  16.      žámarica  -e ž (ȃ) žarg., les. krožna žaga za robljenje lesa; robilnik ♪
  17.      žámati  -am nedov. (ā) žarg., les. delati, da imajo kosi lesa ostre robove med ploskvami; robiti: žamati deske ♪
  18.      žámet  -a m (á) 1. tkanina s ščetkasto površino na eni strani: tkati žamet; oguljen žamet; hlače, krilo iz žameta; naslanjač, prevlečen z žametom / rebrasti žamet / ekspr. biti oblečen v žamet v žametno oblačilo 2. ekspr., s prilastkom žameten videz, lesk, otip: žamet lilij; beli žamet rok / žamet oči // blagoglasnost in rahla zamolklost: žamet glasu ● preg. pamet je boljša kot žamet boljše je biti pameten kot pa bogat ◊ tekst. svileni žamet s svileno osnovo in bombažnim votkom; trg. usnjati žamet žametu podobna močna bombažna ali volnena tkanina; deftin ♪
  19.      žámetast  -a -o prid. (á) 1. značilen za žamet: žametast lesk, otip, videz // ki je iz žameta; žameten: žametaste hlače; žametasto krilo 2. nav. ekspr. po videzu, otipu podoben žametu: žametasta roka; žametasta trava; pesn. žametasto nočno nebo / žametast pogled prijazen, nežen // blagoglasen in rahlo zamolkel: imeti žametast glas žámetasto prisl.: žametasto črn; žametasto prijazen ♪
  20.      žámeten  -tna -o prid. (á) 1. ki je iz žameta: žameten telovnik; žametna obleka / žametna tkanina // prevlečen, obdan z žametom: žameten naslanjač; žametna škatlica // značilen za žamet: žameten otip, videz 2. nav. ekspr. po videzu, otipu podoben žametu: rastlina z žametnimi listi; žametna koža; žametne trate; pesn. žametno nebo / žameten pogled prijazen, nežen; žametne oči temne in nežne // blagoglasen in rahlo zamolkel: pevec z žametnim glasom 3. agr., v zvezi žametna črnina trta s temno modrimi grozdi: zasaditi žametno črnino // črno vino iz grozdja te trte: piti žametno črnino; merlot in žametna črnina ◊ zool. žametna pršica majhnemu pajku podoben členonožec škrlatno rdeče barve s štirimi pari nog, Trombidium žámetno prisl.: žametno sijati; žametno mehek ♪
  21.      žámetnica  -e ž (á) vrtn. močno dišeča okrasna enoletnica z rumenimi, oranžnimi ali rjavo rdečimi cveti v koških in pernatimi listi, Tagetes: posaditi v parku žametnice ♪
  22.      žámetov  -a -o prid. (á) ki je iz žameta; žameten: žametove hlače ♪
  23.      žámetovka  -e ž (á) 1. agr. trta s temno modrimi grozdi; žametna črnina: vinograd, zasajen z žametovko 2. mn., knjiž. žametne hlače: obleči žametovke ♪
  24.      žandár  -ja m (ȃ) nekdaj orožnik: žandarji so roparja že ujeli; patrulja žandarjev ● slabš. učitelj je bil pravi žandar je bil gospodovalen, ukazovalen; publ. ta država hoče imeti vlogo svetovnega žandarja samovoljno urejati razmere na svetu ◊ etn. ravbarji in žandarji otroška igra, pri kateri ena skupina otrok lovi drugo ♪
  25.      žandárm  -a m (ȃ) zastar. orožnik ♪

   49.091 49.116 49.141 49.166 49.191 49.216 49.241 49.266 49.291 49.316  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA