Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
2 (49.166-49.190)
- žágin -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na žago: žagina oblika / žagin list, zob / žagin rez ♪
- žágovec -vca m (ȃ) gozd. hlod za žaganje: peljati žagovce na žago ♪
- žagovína in žágovina -e ž (í; ȃ) 1. drobni delci lesa, ki se odrezujejo pri žaganju: posuti z žagovino; vlažna žagovina / peč na žagovino ♦ agr. mesna žagovina majhni delci mesa, ki se odrezujejo pri žaganju mesa 2. slabš. suha, pusta brezokusna jed: kdo bi jedel to žagovino // pusto, nekvalitetno delo, besedilo brez notranje povezanosti: naslov je privlačen, knjiga pa je žagovina ♪
- žagovódja -e tudi -a m (ọ̑) vodja žage (obrata): postati žagovodja ♪
- žágrad -a m (á) nar. zakristija: duhovnik in ministrant prideta iz žagrada ♪
- žájbelj -blja tudi -na [bǝl] m (á) dišeča rastlina z dlakavimi listi in svetlo vijoličastimi cveti: žajbelj že cveti; nabirati žajbelj za čaj; grmički žajblja // žajbljev čaj: grgrati žajbelj ♪
- žájbljev -a -o prid. (á) nanašajoč se na žajbelj: žajbljev list / žajbljev čaj; žajbljev med ♪
- žájbljevec -vca m (á) 1. žajbljev med: jesti žajbljevec 2. knjiž., redko žajbelj: utrgati list žajbljevca ♪
- žájfa -e ž (ȃ) nižje pog. 1. milo: umiti se z žajfo; kos žajfe / dve žajfi dva kosa mila 2. slabš. po okusu milu podobna jed: ta sir je žajfa, se je skremžil ♪
- žájfnica -e ž (ȃ) nižje pog. milnica: oprati v žajfnici; umiti mizo z žajfnico ♪
- žakar -ja in -a in žakard tudi jacquard -a [žakár] m (ȃ) tekst. 1. naprava na statvah, pletilnem stroju za izdelavo tkanin, pletenin z bogatimi, velikimi vzorci: tkati z žakarjem 2. vzorčasta tkanina, tkana na žakarskih statvah; žakarska tkanina: tkati žakar; neskl. pril.: žakar tkanina žakarska tkanina ♦ papir. žakar lepenka žakarska lepenka ♪
- žakaren -rna -o in žakarden tudi jacquarden -dna -o [žaká-] prid. (ȃ) tekst. žakarski: žakarne statve / žakarni vzorec ♪
- žakarski in žakardski tudi jacquardski -a -o [žaká-] prid. (ȃ) nanašajoč se na žakar: žakarska tkalnica / žakarski vzorec bogat, velik vzorec, tkan, pleten z žakarjem; žakarska karta luknjan kos kartona, ki se vstavi v žakar za določanje dviganja in spuščanja osnovnih niti pri tkanju vzorcev; žakarske statve statve z žakarjem; žakarska tkanina vzorčasta tkanina, tkana na žakarskih statvah ♦ papir. žakarska lepenka trdna, močno stisnjena lepenka za žakarske karte žakarsko in žakardsko tudi jacquardsko prisl.: žakarsko tkano blago ♪
- žákelj -klja m (á) pog. vreča: zavezati žakelj; stresti žito iz žaklja; nesti kaj v žaklju; raztrgan žakelj / oprtati si težek žakelj / kupiti žakelj moke; dati konju žakelj sena ● pog., evfem. držati žakelj biti soudeležen pri kraji, ropu; zastar. dati hišo v žakelj ometati jo; pog. dati koga v žakelj premagati koga, biti boljši od koga; pog. ženska, oblečena v žakelj v vrečasto krojeno obleko; pog. jemati iz skupnega žaklja iz skupne blagajne, skupnega sklada; pog. ko je bil žakelj prazen, sta šla narazen ko ni bilo več zaloge, imetja; ekspr. kupiti, vzeti mačka v žaklju kupiti, dobiti kaj, ne da bi stvar prej poznal, videl; pog. prazen žakelj ne stoji pokonci brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro ♪
- žákeljc -a [kǝl] m (ȃ) star. vrečka: sešiti žakeljc / žakeljc cekinov ♪
- žákeljček -čka [kǝl] m (ȃ) pog. vrečka: izprazniti žakeljček / nabrati žakeljček lešnikov ♪
- žakeríja tudi jacqueríja -e [žake-] ž (ȋ) 1. zgod. kmečki upor v Franciji leta 1358: sodelovati v žakeriji 2. v francoskem okolju kmečki upor sploh: revolucionarna buržoazija je podpirala žakerije ♪
- žakét -a m (ẹ̑) 1. obl. daljši slavnostni moški suknjič, v pasu zožen, zadaj visoko preklan, z zaokroženim spodnjim robom: obleči žaket; črn žaket; gospod v žaketu in s cilindrom 2. knjiž., redko (ženska) jopa: dekle v žaketu ♪
- žakljevína -e ž (í) pog. vrečevina: oviti cev z žakljevino; kos žakljevine ♪
- žakljevínast -a -o prid. (í) pog. vrečevinast: žakljevinast predpasnik ♪
- žákljič -a m (ā) nar. vrečka: napolniti žakljič / porabiti žakljič moke ♪
- žál 1 -a m (ȃ) knjiž., redko peščena (morska) obala: valovi pljuskajo na žal / morski žal ♪
- žál 2 -a [tudi žau̯] m (ȃ) zastar. žalost: njegov žal izvira iz razočaranj / reči v tonu iskrenega žala obžalovanja ♪
- žál -i [tudi žau̯] ž (ȃ) zastar. 1. žalost: žal jo je minila; bridka žal / vzdihovati v žali / odpotoval je ne brez žali obžalovanja 2. žalna obleka: v žal oblečena ženska ● zastar. sovražil ga je, žali pa mu ni prizadeval žalega ♪
- žàl [žau̯] prid. neskl. (ȁ) v zvezi z beseda, misel ki vsebuje, izraža negativen, odklonilen odnos do koga: nikoli mu ni rekla žal besede; kljub nagajanju v njem ni bilo žal misli ♪
49.041 49.066 49.091 49.116 49.141 49.166 49.191 49.216 49.241 49.266