Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (48.816-48.840)


  1.      zóo  zóa m (ọ̑) publ. živalski vrt: obiskati zoo; v zou so dobili novega slona ♪
  2.      zoo...  ali zóo... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na živali ali živalstvo: zoocenoza, zoologija ♪
  3.      zoogén  -a -o prid. (ẹ̑) geol. ki je nastal iz ostankov zlasti nižjih živali: zoogena kamnina; zoogena usedlina ♪
  4.      zóogeografíja  -e ž (ọ̑-ȋ) veda o geografski razširjenosti živali ♪
  5.      zóogeográfski  -a -o prid. (ọ̑-ȃ) nanašajoč se na zoogeografijo: živalstvo zoogeografske enote / zoogeografska karta ♪
  6.      zoologíja  -e ž (ȋ) veda o živalih, živaloslovje: dognanja zoologije / profesor zoologije ♪
  7.      zóper  [pǝr] predl. (ọ̑) s tožilnikom 1. za izražanje odpora, sovražnosti; proti: nahujskali so jih zoper nas; ljudstvo se je dvignilo zoper voditelje; nastopiti zoper rasno razlikovanje / boriti se zoper sovražnika s sovražnikom 2. za izražanje nasprotovanja, nesoglašanja: izreči se zoper deklaracijo; zoper predlaganega kandidata je bilo samo nekaj prisotnih; protestirati zoper nove zakone 3. za izražanje česa negativnega, čemur se je treba izogibati, česar delovanje, vpliv je treba preprečiti, odvrniti: cepiti otroke zoper davico; posebnega zdravila zoper gripo ni / ukrepati zoper draginjo; rakete zoper točo 4. za izražanje neujemanja z merilom, vodilom: to je zoper običaje; delati zoper pravila, predpise; to se je zgodilo zoper njegovo voljo / pregrešila se je zoper vsa pravila vljudnosti 5. za izražanje odnosa do česa: biti neodporen zoper okužbo; ta snov je odporna zoper ogenj ♪
  8.      zoper...  ali zóper... [pǝr] predpona v sestavljenkah (ọ̑) za izražanje a) nasprotovanja, odpora: zoperkatoliški, zopermeščanski b) nasprotja, nasprotovanja: zopernaraven, zoperživljenjski ♪
  9.      zópet  prisl. (ọ̑) 1. izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste: zopet so tukaj; po dolgem času je zopet obiskal domači kraj; kdaj se boste zopet oglasili; zopet nas je prehitel / začeti zopet vse od začetka // ekspr. izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega: zopet hodi po travi; le kdo zopet trka / že zopet davki 2. ekspr., v zvezi zopet in zopet izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja: to vprašanje se zopet in zopet pojavlja; zopet in zopet bi jih poslušala; zopet in zopet so se tožili / svetovali so mu, naj odstopi. On pa zopet in zopet, da ne 3. nav. ekspr., pri ponavljanju iste besede, v zvezi z in, pa izraža intenzivnost dejanja: brala je in zopet brala / opozarjamo in zopet opozarjamo, da tako ne bo šlo več // izraža veliko količino, visoko stopnjo: že leto in zopet leto je minilo; ne razločimo drugega kakor luči pa zopet luči 4. nav. ekspr., navadno okrepljen poudarja nasprotje: nekateri so bili za odločno dejanje, drugi pa zopet niso hoteli tvegati; radi so ga imeli, ker je bil veselega značaja, kar zopet oni niso bili / pridelek ni velik, pa zopet ne majhen / v vezniški rabi nekateri uživajo v petju, zopet drugi v plesu 5. ekspr., okrepljen poudarja zanikano trditev, ugotovitev: samo poučnih knjig pa zopet ne moremo brati; tako hudo pa zopet ni; tako brez težav, kot mislite, pa zopet nismo / ne boste nagajali, ne in zopet ne ♪
  10.      zóprn  -a -o prid., zóprnejši (ọ̑) 1. ki vzbuja močen občutek neugodja: v hiši je bil zoprn hlad; zoprn veter; zoprna svetloba; zoprno vreme / v ustih je imel zoprn okus; v nos mu je udaril zoprn vonj / ob pogledu nanj jo je obšel zoprn občutek // ki vzbuja odpor: zoprn glas; človek zoprnega videza / materini očitki so mu bili zoprni / ima nekaj zoprnih navad; že sama misel na alkohol in cigarete ji je zoprna; zoprno vedenje / ekspr. bolj in bolj mi je zoprn / evfem. matematika ji je bila zoprna ni je imela rada 2. ki prinaša veliko neprijetnosti, težav: zoprn dan; zoprna zadeva; zoprno delo // ki povzroča zadrego, negotovost: zoprn dogodek; prišlo je do zoprnega nesporazuma; nenadoma se je znašel v zelo zoprnem položaju; namenoma je preslišal zoprno vprašanje 3. ki ima, kaže v odnosu do ljudi zelo negativne, neprijetne lastnosti: zoprn človek; znebiti se je hotel zoprnega sopotnika / bil je zoprn za družbo nedružaben, nezabaven / ima nekaj zoprnih lastnosti zóprno prislov od zoprn: zoprno govoriti; zoprno se vesti // v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža močno neugodje, nezadovoljstvo: zoprno mu je bilo lupiti krompir; zoprno mi je bilo, ko smo se srečali ♪
  11.      zóprnica  -e ž (ọ̑) 1. ekspr. zoprna ženska: ni hotela imeti nobenih opravkov s to zoprnico 2. knjiž. nasprotnica: gledala je svoji zoprnici naravnost v oči ♪
  12.      zóprnik  -a m (ọ̑) knjiž. 1. zoprn človek: ta zoprnik pride, kadar ga najmanj pričakuješ; izogibati se zoprnikom 2. nasprotnik: nekdanji zoprnik je postal njegov najboljši prijatelj; premagati zoprnike ♪
  13.      zòr  zôra tudi zór -a m (ȍ ó; ọ̑) knjiž. 1. zora, svit: zunaj je že vstajal zor; jutranji zor / pri označevanju časovnosti ob prvem zoru je šel na polje ∙ zastar. na zoru je počil strel na vzhodu 2. zarja: nad goro žari zor / tudi zanje je zasvetil zor rešitve ♪
  14.      zôra  in zóra -e ž (ó; ọ̑) jasna svetloba na nebu pred sončnim vzhodom: zora svetli nebo; zunaj je že vstala zora; jutranja zora; pesn. mlada zora // čas ob sončnem vzhodu: bliža se zora; knjiž. napočila je zora / pri označevanju časovnosti: bedeti do zore; ptice so začele peti ob zori; vstati pred zoro ∙ ekspr. delati od zore do mraka ves dan; ekspr. plesali so do bele zore vso noč, do jutra ♪
  15.      zoráti  zôrjem in zórjem dov., zôrji zorjíte; zorál (á ó, ọ́) 1. zrahljati zemljo s plugom: zorati ledino, njivo; zorati in pobranati / zorati za ozimino 2. z oranjem narediti: zorati brazdo; pren. skrb mu je zorala gube na čelu ● redko zorati cesto splužiti zorán -a -o: pot do vasi še ni zorana; zorano polje; prim. izorati ♪
  16.      zóren 1 -rna -o prid., zórnejši (ọ̄) 1. nanašajoč se na zoro: zorna svetloba / nad travniki je ležala zorna meglica jutranja // star. zgodnji: zorna pomlad; zorno jutro / zorna mladost ♦ rel. zorna maša prva maša na božič 2. star. mladostno svež in lep: zorni mladenič / dekličin zorni obraz // svetel, jasen, čist: zorni dnevi mladosti; zorna modrina / zorna bodočnost zórno prisl.: lica se ji zorno bleščijo ♪
  17.      zóren 2 -rna -o prid. (ọ̄) publ., v zvezi zorni kot izhodišče, osnova za presojanje česa: dogodek smo obravnavali z različnih zornih kotov; pod tem zornim kotom ◊ fiz. zorni kot kot, v katerem se vidi telo s prostim očesom; (normalna) zorna razdalja razdalja, iz katere se vidi predmet z najmanjšim naporom; zorno polje del prostora, ki ga obseže oko ali optična priprava ♪
  18.      zoréti  -ím nedov., zôrel in zorèl in zorél (ẹ́ í) 1. z rastjo, razvojem prihajati do zrelosti: pšenica zori; grozdje je začelo zoreti / cvet zori v sad; pren. v glavi mu zori nov načrt; ta sklep je vedno bolj zorel v nas // dosegati potrebno, ustrezno kakovost: pustiti sir, da zori / gnoj zori v kupu; pren. dobra misel počasi zori ∙ tvor zori gnoj v njem se zbira in mehča ♦ čeb. med zori 2. dobivati dokončno podobo, razvijati se: fantje so zoreli v može; duševno, spolno zoreti / človek z leti zori; igralka je zorela v umetnico / knjiž.: pobude za upor kmetov so zorele celo stoletje; poletni večer počasi zori v noč prehaja; zunaj je zorel avgust bil, se bližal koncu zorèč -éča -e: zoreče sadje, žito ♪
  19.      zorílnica  -e ž (ȋ) prostor za dozorevanje sadja, zoritev živil: zgraditi zorilnico in več hladilnic; zorilnica sira; zorilnica za banane ♪
  20.      zoríti  -ím tudi zóriti -im nedov. (ȋ í; ọ̄) knjiž. ožarjati, osvetljevati: dimnike je že zorila rdeča svetloba zoríti se, tudi zóriti se 1. brezoseb. prehajati iz noči v dan: se že zori; vstali smo, ko se je zorilo 2. biti osvetljen, ožarjen: ob sončnem zahodu se zorijo vzhodne in južne gore ♪
  21.      zós  -a m (ọ̑) 1. nižje pog. omaka: paradižnikov, vinski zos 2. nizko neprijeten, zapleten položaj: potegniti koga iz zosa; zaiti v velik zos ♪
  22.      zostriti  ipd. gl. izostriti ipd. ♪
  23.      zracionalizírati  -am dov. (ȋ) 1. uskladiti z razumom: zracionalizirati nauk; reformacija je skušala zracionalizirati religijo 2. narediti, da se zaradi skladnosti z razumom doseže najugodnejše ali še sprejemljivo razmerje med delom, porabo in učinkom, koristjo: zracionalizirati delo / zracionalizirati podjetje zracionalizíran -a -o: zracionaliziran način razmišljanja; zracionalizirana metoda ♪
  24.      zráčen 1 -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na zrak: zračni mehurčki; zračna plast / močen zračni sunek; zračni tok; zračni vrtinec je dvignil streho / nizek, visok zračni tlak; zračni upor; zračna temperatura; zračna vlaga / zračni filter filter za filtriranje zraka; ležati na zračni blazini blazini, napolnjeni z zrakom; zračna tlačilka za kolo / zračno hlajenje / zračni napad; zračni promet / zračna kopel bivanje, gibanje, navadno v kopalkah, na zraku / zračna črta najkrajša razdalja med dvema krajema / publ. po zračnem mostu prepeljati potnike prepeljati jih z letali in helikopterji; prevoz po zračni poti po zraku, z letalom; zračno ladjevje letala, letalstvo / publ. zračni pirat kdor ugrabi letalo s potniki in posadko zlasti iz političnih vzrokov ◊ aer. zračna pot del zračnega prostora, določen z višino, širino in smerjo, v katerem se giblje letalo med dvema letališčema; bot. zračne korenine korenine, ki sprejemajo vlago zlasti iz zraka; fiz. normalni zračni tlak zračni tlak, ki ustreza tlaku 760 mm visokega živosrebrnega stolpca; jur. zračni prostor prostor nad zemeljsko površino, ki spada pod oblast določene države; nevtralni zračni prostor; kem. zračni kisik; med. zračna embolija; meteor. navzdoljnji, navzgornji zračni tok; območje, področje visokega zračnega tlaka; zračna masa ali zračna gmota zrak nad večjim področjem, ki ima približno enake fizikalne lastnosti; zračno zrcaljenje optični pojav v ozračju zaradi loma in popolnega odboja svetlobe; mont. uvlečni zračni tok zračni tok za zračenje pod pritiskom; obrt. zračna petlja verižna petlja; strojn. zračni propeler; zračna črpalka; zračna razredčevalka vakuumska črpalka; šport. zračna puška puška na zračni pritisk za športno streljanje; teh. zračni jašek jašek za dovajanje svežega zraka; zračna blazina zrak, ki ga vozilo z veliko silo potiska podse; vozilo na zračno blazino motorno kopensko in vodno vozilo, ki drsi na zračni blazini; zool. zračni prostor prostor med jajčnima ovojnicama na topem koncu jajca, napolnjen z zrakom za zarodek zráčno prisl.: motor se hladi zračno ♦ les. zračno suh les les, ki zaradi doseženega higroskopskega ravnotežja z zunanjo vlažnostjo nima več možnosti nadaljnjega, naravnega sušenja ♪
  25.      zráčen 2 -čna -o prid. (á ā) 1. v katerem je veliko zraka: zračen prostor; učilnica je svetla in zračna / zrahljana zemlja je zračna 2. ki zaradi lahkosti, luknjičavosti materiala prepušča zrak: zračni čevlji; bombažno perilo je zračno ♪

   48.691 48.716 48.741 48.766 48.791 48.816 48.841 48.866 48.891 48.916  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA