Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (476-500)



  1.      anonsírati  -am dov. in nedov. () raba peša objaviti anonso, oglas; oglaševati, inserirati: anonsiral je v vseh dnevnih časopisih
  2.      ánorak  -a m () obl. podložen vetrni jopič s kapuco: obleči anorak; anorak iz najlona; anorak na zadrgo
  3.      anorgáničen  -čna -o prid. (á) zastar. anorganski: anorganična snov
  4.      anorgánski  -a -o prid. () kem. nanašajoč se na spojine razen karbonatov, cianidov, ki ne vsebujejo ogljika: anorganska snov; anorganske baze, kisline / anorganska kemija kemija, ki proučuje anorganske spojine
  5.      ànormálen  -lna -o prid. (-) ki ni normalen; nepravilen, nenavaden: anormalen potek bolezni
  6.      ànormálnost  -i ž (-) lastnost, značilnost anormalnega: anormalnost razvoja
  7.      anortít  -a m () min. rudnina kalcijev alumosilikat, kalcijev glinenec
  8.      ansámbel  -bla m (á) 1. skupina ljudi, ki izvaja umetniška dela: nastopili bodo baletni ansambli in solisti; instrumentalni, operni, zabavnoglasbeni ansambel; amaterski ansambli; ansambel ljubljanske Drame; zaradi bolezni v ansamblu predstava odpade 2. knjiž. predmeti ali stavbe v prostoru, ki sestavljajo smiselno celoto: v nekaterih ansamblih je arhitekturna kompozicija blizu glasbeni kompoziciji
  9.      ansámbelski  -a -o [bǝl] prid. (á) nanašajoč se na ansambel: ansambelski ples; dovršena ansambelska igra
  10.      ánšlus  -a m () žarg., polit. nasilna priključitev Avstrije Nemčiji leta 1938: stanje v Avstriji po anšlusu
  11.      antagoníja  -e ž () redko antagonizem: antagonija med starimi in mladimi
  12.      antagoníst  -a m () kdor komu nasprotuje zaradi različnih idej, koristi; nasprotnik, tekmec: v jezikovnem pogledu je bil njegov antagonist; kot antagonista si v romanu stojita nasproti oče in sin ♦ gled. nosilec nasprotne igre v drami, protiigralec
  13.      antagonístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na antagonizem: antagonistični elementi v mednarodnih odnosih; dva antagonistična estetska nazora; antagonistični razredi v družbi; antagonistična sila ♦ anat. antagonistične mišice mišice, ki na istem organu opravljajo nasprotno funkcijo
  14.      antagonízem  -zma m () nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi: generacijski, nacionalni, razredni antagonizem; antagonizmi v medsebojnih odnosih; antagonizem med socializmom in kapitalizmom
  15.      antánta  -e ž () zgod., navadno v zvezi velika antanta zveza Anglije, Francije in Rusije pred prvo svetovno vojno: sile antante; boriti se na strani antante / mala antanta zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni
  16.      antánten  -tna -o prid. () nanašajoč se na antanto: antantne čete, sile; Romunija je na antantni strani stopila v vojno
  17.      antárktičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na antarktiko: antarktična morja / antarktične ekspedicije
  18.      antárktika  -e ž (á) polarno območje okoli južnega tečaja: raziskovalci antarktike
  19.      antecédens  -a m (ẹ̑) knjiž. z dejstvom, pojavom vzročno povezan predhoden dogodek: antecedensi prve svetovne vojne
  20.      antedatírati  -am dov. in nedov. () navesti, zapisati na čem starejši datum namesto pravega: potrdilo je antedatiral za cel mesec
  21.      ántejevski  -a -o prid. () ekspr. tak kot pri grškem bajeslovnem junaku Anteju: pesnikova antejevska zakoreninjenost v domači zemlji
  22.      antepéndij  -a m (ẹ́) um. poslikana ali izrezljana plošča na sprednji strani oltarne mize: baročni antependij // rel. prt na sprednji strani oltarne mize
  23.      anti...  ali ánti... predpona v sestavljenkah () 1. za izražanje a) nasprotovanja, odpora: antiabsolutističen, antialkoholen, antifašist b) nasprotnega delovanja, učinkovanja: antifebrin, antitoksin c) nasprotnega položaja, gibanja v nasprotno smer: anticiklon, antipod, antipasat č) kontrasta, nasprotja: antihistoričen, antilogaritem, antitalent 2. za označevanje predhodnosti v času ali prostoru: antidatirati
  24.      antibiótik  -a m (ọ́) zdravilo, ki uničuje ali zavira rast mikroorganizmov: tovarna zdravil je dala na tržišče nov antibiotik; zdraviti z antibiotiki; penicilin in drugi antibiotiki; delovanje antibiotika ♦ farm. antibiotiki širokega spektra
  25.      ántidélec  -lca m (-ẹ̄) fiz. osnovni delec, ki ima enako maso, a nasproten električni naboj: vsak osnovni delec ima tudi svoj antidelec; odkrili so nov antidelec

   351 376 401 426 451 476 501 526 551 576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA