Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (46.791-46.815)


  1.      zagréti  -gréjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. knjiž. segreti: zagreti vodo / zagreti prostor ogreti / pijača te bo zagrela; zagreti se s hojo 2. ekspr. navdušiti: zagreti koga za umetnost; zagreti se za delo, študij / film ga ni zagrel // razvneti: govornik je zagrel poslušalce; ob teh spominih se je zagrel / očitek ga je zagrel vznemiril, razburil zagrét -a -o: zagret rodoljub; zagreta soba; prisl.: zagreto razpravljati o čem ♪
  2.      zagrévati  -am nedov. (ẹ́) 1. knjiž. segrevati: zagrevati vodo / zagrevati rastlinjak ogrevati; zagrevati si roke pri peči greti 2. ekspr. navduševati: s svojim plesom je zagrevala občinstvo ♪
  3.      zagrgráti  -ám dov. (á ȃ) dati kratke, pretrgane glasove iz grla: ranjenec je zagrgral; brezoseb. v grlu mu je zagrgralo ∙ ekspr. razburjeno je nekaj zagrgral nerazločno rekel // dati glasove kot voda pri vretju: voda v kotlu je zagrgrala ♪
  4.      zagrínjati  -am nedov. (í) 1. zakrivati kako stvar z nameščanjem tkanine, papirja čez njo, pred njo: zagrinjati okna z zavesami; zagrinjati se z rjuho / zagrinjati zavese razprostirati, nameščati jih, da kaj zakrivajo // biti nameščen, razprostrt pred kako stvarjo, čez kako stvar in jo zakrivati: zavesa zagrinja oder, vhod; pren., knjiž. zagrinjati komu resnico 2. zakrivati kako stvar z nameščanjem kake snovi po njej, čez njo: zagrinjati fižol v jamicah / zagrinjati jamice / ekspr. zagrinjati grob / valovi zagrinjajo čoln / ekspr. sneg zagrinja pokrajino 3. ekspr. s svojo pojavitvijo, nastajanjem delati, povzročati, da postaja kaj nevidno, nezaznavno: megla, mrak zagrinja polja / oblaki zagrinjajo sonce zakrivajo, zastirajo ♪
  5.      zagrísti  -grízem dov. (í) zasaditi zobe v kaj: pes je zagrizel v rokav / zagristi v ustnice / kadarkoli je zagrizel v kruh, ga je zabolel zob ugriznil // ekspr. začeti jesti: na gostiteljevo povabilo je zagrizel v sendvič ● ekspr. zagristi v kislo jabolko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega zagrísti se 1. grizoč prodreti v kaj: zagristi se v kos mesa; volk se je zagrizel srnjaku v vrat / klop se zagrize v telo / zobje so se ji zagrizli v spodnjo ustnico 2. ekspr. prodreti v kaj trdega: sveder se zagrize v beton; žaga se je zagrizla v les / motor se je zagrizel v strmino s težavo šel, zapeljal ∙ ekspr. jermeni so se mu zagrizli v ramena močno zajedli 3. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zagristi se v delo, učenje / spet se je zagrizel v svoje misli 4. nar. sesiriti se: mleko se zagrize zagrízen -a -o 1. deležnik od zagristi: molčal je, zagrizen v svoje misli; ris, zagrizen v jelenov tilnik 2. ekspr. ki je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo, nazor: zagrizen pristaš stranke; biti zagrizen samec / zagrizen boj; zagrizeno sovraštvo; prisl.: zagrizeno se bojevati za kaj ♪
  6.      zagrizováti  -újem nedov. (á ȗ) zasajati zobe v kaj: pes je zagrizoval v jermen / zagrizovati v jabolko ugrizovati zagrizováti se 1. grizoč prodirati v kaj: podgane so se zagrizovale v slamnjače 2. ekspr. prodirati v kaj trdega: jeklene čeljusti bagrov se zagrizujejo v zemljo ♪
  7.      zagŕljenost  -i ž (ȓ) nar. hripavost: zaradi zagrljenosti komaj govori ♪
  8.      zagrméti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. brezoseb. dati zelo slišne glasove ob bliskanju: v daljavi je zagrmelo; zabliskalo se je in zagrmelo; silovito zagrmeti 2. dati grmenju podobne glasove: motor je zagrmel in utihnil / brezoseb. v dvorani je zagrmelo od ploskanja / ekspr.: bobni, zvonovi so zagrmeli; orgle so mogočno zagrmele; z obzidja so zagrmeli topovi / ekspr. v delavnici so spet zagrmeli stroji začeli delati ∙ ekspr. takrat so tudi v tem delu dežele zagrmeli prvi streli se je začela vstaja, oborožen spopad // ekspr. grmeč hitro zapeljati, iti: vlak je zagrmel čez most / snežni plaz je zagrmel čez teraso / zagrmel je v jamo padel 3. ekspr. razvneto, ogorčeno spregovoriti: pomolčal je, potem pa spet zagrmel / oče je zagrmel nad sinom / molči, je jezno zagrmel zakričal, zavpil ♪
  9.      zagrníti  in zagŕniti -em dov. (ȋ ŕ) 1. zakriti kako stvar z namestitvijo tkanine, papirja čez njo, pred njo: zagrniti kip, ponesrečenca; zagrniti okno, vhod; zagrniti z odejo, zaveso; zagrniti se čez glavo / zagrniti se v plašč / zagrniti zaveso razprostreti, namestiti jo, da kaj zakriva; pren., knjiž. z besedami skušati zagrniti resnico 2. zakriti kako stvar z namestitvijo kake snovi po njej, čez njo: zagrniti gomolj, seme s prstjo / vihar je zagrnil padle s peskom / zagrniti jamico, jarek / ekspr. zagrniti grob / velik val zagrne čoln, plavalca / ekspr. sneg zagrne pokrajino 3. ekspr. s svojo pojavitvijo, nastankom narediti, povzročiti, da postane kaj nevidno, nezaznavno: megla, mrak zagrne poti / mir, molk zagrne vas / oblak zagrne luno zakrije, zastre ● ekspr. vse to je že zagrnil mrak je že (skoraj) pozabljeno; ekspr. mesto zagrne žalost prevzame v zelo veliki stopnji; ekspr. zakaj si se zagrnil v molk, z molkom si trdovratno umolknil zagŕnjen -a -o: zagrnjeno okno ♪
  10.      zagrôben  -bna -o prid. (ō) knjiž. 1. posmrten: verovati v zagrobno življenje 2. onstranski: junak pesnitve potuje po zagrobnem carstvu / privid zagrobnih prikazni ● knjiž. spregovoriti z zagrobnim glasom zamolklim, votlim ♪
  11.      zagrúliti  -im dov., zagrulíla tudi zagrúlila (ú) 1. oglasiti se z glasom grugru: golob, grlica zagruli // ekspr. dati gruljenju podobne glasove: otrok se je zasmejal in zagrulil 2. ekspr. prijazno, dvorljivo reči, povedati: poljubil jo je in ji nekaj nežno zagrulil ♪
  12.      zagrúščiti  -im dov. (ȗ) prekriti, pokriti z gruščem: odkruški so zagruščili ledenik zagrúščen -a -o: zagruščena skalnata polica ♪
  13.      zagúliti  -im dov., zagúlila in zagulíla (ú) redko zguliti: zaguliti rokave ● nar. zaguliti si roke dobiti (trde) žulje na rokah; star. s tem dejanjem se mu je zagulil zameril zagúljen -a -o 1. deležnik od zaguliti: zaguljen ovratnik; zaguljene roke 2. pog. težaven, neprijeten: zaguljen položaj / zaguljen človek ♪
  14.      zahájanček  -čka m (ȃ) nar. potepuh, ki zahaja k določenim hišam, kjer dobi jesti in piti in tudi kaj malega naredi: pri kmetu se je spet oglasil zahajanček ♪
  15.      zahájanje  -a s (ȃ) glagolnik od zahajati: zahajanje sonca / zahajanje v gostilne ∙ ekspr. zahajanje življenja minevanje, končevanje ♪
  16.      zahájati  -am nedov. (ȃ) 1. spuščati se za obzorje, pod obzorje: luna, sonce zahaja / sonce že zahaja za goro ♦ astr. zaradi vrtenja Zemlje navidezno prihajati pod obzorje 2. nehote, nenameravano spreminjati smer gibanja, hoje: v temi je pogosto zahajal s poti / zahajati vstran / ekspr. med pripovedovanjem rad zahaja stran od bistvenega 3. knjiž. (večkrat) hoditi: ob nedeljah zahaja k prijateljem, v gostilno / zahajati na lov; redno zahaja v gledališče ● ekspr. biti doma tam, kjer sonce zahaja na zahodu; ekspr. igralčeva slava že zahaja mineva; zahajati v vas h komu v kmečkem okolju obiskovati koga, hoditi na obisk h komu zahajajóč -a -e: zahajajoče sonce ♪
  17.      zahájkati  -am dov. (ȃ) med narodnoosvobodilnim bojem 1. med hajko zapraviti, izgubiti: bal se je, da ne bi zahajkal torbe z zdravili 2. med hajko zajeti, ujeti: Nemci so skoraj zahajkali četo ♪
  18.      zahákljati  -am dov. (ȃ) nižje pog. zakavljati: zahakljati plavajoče deblo / zahakljati vrata stanovanja ● nižje pog. zahakljala sta ga pod pazduho in odvlekla trdno zgrabila zahákljati se zatakniti se, zaplesti se: konec vrvi se je nekam zahakljal ♪
  19.      zaháljiti  -im dov. (á ȃ) zastar. zagrniti, zakriti: zahaljiti koga v dolg plašč zaháljen -a -o: zahaljena postava; zahaljen v rjuho ♪
  20.      zahehetáti se  -ám se in -éčem se dov. (á ȃ, ẹ́) zasmejati se, navadno porogljivo, škodoželjno: starka se je zahehetala; glasno se zahehetati ♪
  21.      zahehljáti se  -ám se dov. (á ȃ) zahahljati se: nič ni rekel, samo zahehljal se je ♪
  22.      zahihitáti se  -ám se tudi -íčem se tudi zahihítati se -am se dov. (á ȃ, í; ȋ) (pritajeno) z visokim glasom se zasmejati: dekleta so se veselo zahihitala; star. v kotu sobe je nekdo zahihital ♪
  23.      zahinávčiti  -im dov. (ā ȃ) hinavsko reči: kako je to dobro, je zahinavčila ♪
  24.      zahírati  -am dov. (ȋ) knjiž. 1. zaostati v rasti, telesnem razvoju: piščanci zahirajo zaradi bolezni, pomanjkanja toplote 2. oslabeti, onemoči: veliko ljudi je zahiralo od lakote in pomrlo zahíran -a -o: zahiran otrok ♪
  25.      zahíšje  -a s (ȋ) knjiž. prostor za hišo: drevo v zahišju ♪

   46.666 46.691 46.716 46.741 46.766 46.791 46.816 46.841 46.866 46.891  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA