Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (46.566-46.590)



  1.      zacvrkútati  -am dov. (ū) oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi: kanarček je glasno zacvrkutal // dati cvrkutanju podobne glasove: stopnice so zacvrkutale
  2.      zacvrlíkati  -am dov. () oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi; zacvrčati: v travi zacvrlika muren
  3.      začadíti se  -ím se in začáditi se -im se tudi začadíti -ím tudi začáditi -im dov., začádil (se) ( í; ā ) knjiž. zakaditi se: petrolejka se je začadila
  4.      začáranec  -nca m () 1. po ljudskem verovanju kdor je začaran: odčarati začaranca 2. ekspr. kdor je zelo prevzet, očaran: glasbeni začaranci
  5.      začáranje  -a s () glagolnik od začarati: rešiti koga iz začaranja / začaranje v ježa
  6.      začáranost  -i ž () po ljudskem verovanju stanje začaranega: začaranost ljudi, živali
  7.      začárati  -am dov. () 1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: čarovnica ga je začarala, zato se samo smeje // s skrivnostnimi silami spremeniti koga v kaj nižjega, slabšega: začarati princa v žabo 2. ekspr. s svojimi lastnostmi, vplivom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, sposobnost kritičnega presojanja: ta ženska ga je čisto začarala / njena lepota jih je začarala začáran -a -o 1. deležnik od začarati: začarano mesto; to bitje je začarano; gledala sta se kakor začarana 2. ekspr., v zvezi začarani krog proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke: rešiti se iz začaranega kroga; biti ujet v začarani krog; vrteti se v začaranem krogu / začarani krog misli
  8.      začása  prisl. (á) knjiž. ob pravem času, pravočasno: začasa plačati račune; priti začasa; vrnila se je še začasa, da ga je videla; prim. čas
  9.      začásen  -sna -o prid. (á) 1. ki je, obstaja, se pojavlja krajše obdobje: začasna izguba spomina; začasne naloge; začasno prenehanje spopadov / začasni uspehi kratkotrajni // ki je, obstaja, se pojavlja krajše obdobje na določenem mestu: začasni mejni prehodi; določiti začasno mejo; začasno postajališče / začasni prebivalci 2. namenjen za uporabo krajše časovno obdobje: urediti začasno bivališče; začasno zavetje / začasen izhod iz krize; začasna rešitev 3. ki je, obstaja, se pojavlja omejeno dolgo obdobje: biti v začasnem priporu; začasna uprava; začasna zaposlitev; skleniti začasno premirje / začasna vlada // ki je v veljavi, se uporablja omejeno dolgo obdobje: začasen ukrep; začasni sklepi; začasno potrdilo / začasna bilanca; začasna odstranitev delavca z delovnega mesta ◊ jur. začasni ukrepi družbenega varstva do 1989 začasni ukrepi družbenopolitične skupnosti v zvezi z organizacijo združenega dela za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine; šol. začasni učitelj nekdaj učitelj brez strokovnega izpita začásno prisl.: začasno se preseliti kam; začasno izključen telefon; biti začasno sprejet na delo
  10.      začásnost  -i ž (á) lastnost, značilnost začasnega: začasnost vojaške zasedbe / začasnost mej / začasnost upravne določbe
  11.      začebljáti  -ám dov.) 1. začeti čebljati: ko so prenehale peti, so spet začebljale / zjutraj so začebljali ptički 2. živahno in brezskrbno reči, povedati: stekla je za njimi in jim nekaj začebljala
  12.      začečkáti  -ám [čǝč] dov.) slabš. nerazločno, grdo zapisati: spodaj je začečkal svoj podpis
  13.      začêlen  -lna -o prid. () nanašajoč se na začelje: začelni deli vojske / začelni prizidki; začelna stena
  14.      začêliti  -im in začelíti -čélim dov. (é; ẹ́) les. prižagati les pravokotno na vzdolžno os ali prižagati ga na določeno dolžino: začeliti hlode
  15.      začêlje  in začélje -a s, rod. mn. začêlij in začélij tudi začêlj in začélj (; ẹ̑) 1. zadnji, končni del skupine ljudi, živali: začelje kolone, sprevoda 2. zadnja stran stavbe: začelje palače / stavba stoji v začelju stare šole
  16.      začeméti  -ím [čǝm] dov., začemì (ẹ́ í) ekspr. zadremati: od utrujenosti je začemel kar za mizo
  17.      začenčáti  -ám nedov.) ekspr. z vsebinsko praznim govorjenjem nekoristno porabiti: začenčali smo tri ure začenčáti se zareči se, zagovoriti se: v pogovoru se začenčati; nepremišljeno se je začenčal
  18.      začénjanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od začenjati: pravočasno začenjanje del
  19.      začénjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. v presledkih, še ne v celoti opravljati kako delo, dejavnost a) z nedoločnikom: začenjati govoriti, pisati; začenjati se razburjati / brezoseb. počasi začenja snežiti b) z glagolskim samostalnikom: začenjati delo; začenjati pogovor / publ., z orodnikom: začenjati s treningom; začenjati z zidavo / neustalj. predstave začenjajo ob osmih se začenjajo c) elipt.: pojdimo, ker začenja dež; vedno znova začenja o vremenu / danes začenjamo tam, kjer smo včeraj nehali 2. delati prva dejanja v zvezi s kakim delom, dejavnostjo: začenjati oborožen upor / sliko začenja vedno znova // izraža, da kaj nastopa kot prvo v kaki celoti: oddajo začenja znana melodija; gledališko sezono začenjajo z domačim delom začénjati se izraža začetek obstajanja česa a) glede na čas: začenja se nov delovni dan; zima se že začenja b) glede na prostor: polje se začenja na naši desni / krivulja se začenja v različnih točkah začenjajóč -a -e: začenjajoče se reforme
  20.      začepítev  -tve ž () glagolnik od začepiti: začepitev soda / začepitev steklenice / začepitev žile
  21.      začepíti  -čépim in začépiti -im dov. ( ẹ́; ẹ́ ẹ̑) zamašiti s čepom: začepiti cev, sod / začepiti steklenico // zamašiti sploh: začepiti luknjo v čolnu; zvezali so ga in mu začepili usta / žila se začepi začépljen -a -o: začepljen sod; začepljena žila
  22.      začépljenje  -a s (ẹ̄) glagolnik od začepiti: začepljenje soda / začepljenje žile
  23.      začépnik  -a m (ẹ̑) priprava za zapiranje steklenic z zamaški: začepiti z začepnikom
  24.      začesáti  -čéšem dov., začêši začešíte; začêsal (á ẹ́) s česanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: začesati rese; začesati lase na prečo; začesati kodre nazaj začesán -a -o: čez ušesa začesani lasje
  25.      začêsniti  -em in začesníti -čésnem dov.; ẹ̑) zatrgati na mestu, kjer je kaj priraščeno: vihar je začesnil vejo // ekspr. zalomiti, zatrgati: začesniti si noht / ob kljuki je začesnil žep natrgal, zatrgal začêsnjen in začésnjen -a -o: začesnjena veja

   46.441 46.466 46.491 46.516 46.541 46.566 46.591 46.616 46.641 46.666  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA