Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (45.616-45.640)


  1.      vohúniti  -im nedov. (ú ȗ) s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadevati si priti do zaupnih gospodarskih, vojaških podatkov in jih posredovati tuji osebi, državi: začel je vohuniti; vohuniti za konkurenčno podjetje // ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadevati si priti do podatkov o delovanju, življenju koga: tu nima kaj delati, samo vohuni; vohuniti po hiši; žena vohuni za njim ♪
  2.      vohúnjenje  -a s (ū) glagolnik od vohuniti: obsoditi koga zaradi vohunjenja; vohunjenje za tujo državo / industrijsko, vojaško vohunjenje ♪
  3.      vohúnka  -e ž (ȗ) ženska oblika od vohun: vedeli so, da je vohunka; zasliševati vohunko ♪
  4.      vohúnski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na vohune: vohunska dejavnost / vohunska mreža; vohunska organizacija / vohunski satelit ♪
  5.      vohúnstvo  -a s (ȗ) dejavnost vohunov: obtožiti koga vohunstva; ukvarjati se z vohunstvom / gospodarsko, industrijsko, vojaško, znanstveno vohunstvo ♪
  6.      vòj  vôja in vój -a m (ȍ ó; ọ̑) zastar. manjša vojaška enota: voji so se razbežali po gozdu; poveljnik voja ● zastar. izbrali so ga za svojega voja vodjo, poveljnika ♪
  7.      vojáček  -čka m (á) ekspr. manjšalnica od vojak: vojaček straži; slaboten vojaček ♪
  8.      vojáčiti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. biti vojak, služiti vojaški rok: več let vojačiti ♪
  9.      voják  -a m (á) 1. pripadnik vojske: vojak straži, strelja; raniti vojaka; ameriški, sovjetski vojak; pogumen vojak / najemniški vojak v nekaterih državah ki za plačilo opravlja dejavnosti v vojski; poklicni vojak; pren., ekspr. vojak revolucije // pripadnik vojske brez čina: ni oficir, ampak vojak / navadni vojak 2. kdor opravlja določen čas trajajoče obvezne dejavnosti v vojski: njen sin je vojak; zaradi srčne napake ni bil vojak / potrdili so ga za vojaka // mn., s predlogom opravljanje določen čas trajajoče obvezne dejavnosti v vojski: priti, vrniti se od vojakov / vpoklicati k vojakom; biti pri vojakih ♪
  10.      vojákinja  -e ž (á) ženska oblika od vojak: vojakinje so se udeležile vojaške parade ♪
  11.      vojakováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti vojak: obiskal je kraje, kjer je vojakoval ♪
  12.      vojarín  -a m (ȋ) etn. plesalec, ki vodi kolo ♪
  13.      vojarínka  -e ž (ȋ) etn. plesalka, ki vodi kolo ♪
  14.      vojáščina  -e ž (ā) 1. opravljanje določen čas trajajoče obvezne dejavnosti v vojski: oprostiti koga vojaščine; odložiti vojaščino; po vojaščini se zaposliti / ima urejeno vojaščino 2. star. vojaki: vojaščina se je utaborila na travniku ♪
  15.      vojáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na vojake: vojaški poklic; vojaške veščine / vojaški škornji; vojaška puška, uniforma; vojaško letalo, vozilo; vojaško pokopališče / vojaške akcije; vojaška parada; vojaška prisega / vojaška akademija, šola; vojaška enota / vojaški udar; vojaška diktatura; vojaška oblast / vojaški begunec dezerter; vojaški sluga v nekaterih deželah vojak, dodeljen oficirju za osebno strežbo; vojaška invalidnina invalidnina, ki jo prejema vojaški invalid poleg plače ali pokojnine; vojaška knjižica dokument, ki izkazuje identiteto, uspeh med služenjem vojaškega roka in kasneje vojno razporeditev vojaškega obveznika ● star. stopil je v vojaški stan postal je vojak; ekspr. vojaška disciplina zelo stroga; ekspr. obleči vojaško suknjo postati vojak; ekspr. sleči vojaško suknjo nehati biti vojak ◊ jur. vojaško sodišče sodišče, ki sodi o kaznivih dejanjih vojaških oseb in o določenih kaznivih dejanjih drugih oseb, ki se nanašajo na obrambo ali varnost države; polit. vojaška zveza dogovor med državami zlasti glede vojaškega sodelovanja; voj. vojaški čini; vojaški instruktor; vojaški rok čas obveznega bivanja (vojaškega obveznika) v vojski; vojaška obveznost predpisano služenje vojaškega roka; vojaške operacije; vojaška pošta šifriran naslov vojaške organizacijske enote; vojaške vaje; vojaško okrožje vojaška teritorialna uprava, ki se ukvarja z mobilizacijsko, naborno in kadrovsko problematiko vojaških obveznikov vojáško prisl.: pozdraviti (po) vojaško; vojaško vzgojen človek ♪
  16.      vojášnica  -e ž (ȃ) stavba za bivanje vojakov: zgraditi vojašnico; naborniki so se morali javiti v vojašnici ♪
  17.      vojášniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vojašnico: vojašniško dvorišče / vojašniško življenje ♪
  18.      vojáštvo  -a s (ȃ) 1. vojaki: vojaštvo se je namestilo v vasi; število vojaštva se je zmanjšalo 2. knjiž. služenje vojaškega roka; vojaščina: oprostiti koga vojaštva ♪
  19.      vôjen  -jna -o prid. (ō) nanašajoč se na vojno: bila sta vojna tovariša / vojni invalid, ujetnik; vojna sirota; vojna vdova vdova, ki ji je mož umrl pri opravljanju vojaških obveznosti med vojno; vojne žrtve / vojno letalstvo / vojni davek; vojna odškodnina dajatev, ki se določi pripadnikom okupirane ali premagane države; vojna škoda / vojni zločin / ekspr. vojna psihoza; vojne razmere; vojno stanje / vojni čas / vojna akademija vojaška akademija ● ekspr. zaradi vojnega meteža se nista poročila zaradi vojne; zaradi neurejenih, težkih razmer med vojno; publ. ta spopad stopnjuje vojno histerijo politično napetost, nevarnost vojne; ekspr. vojna pošast vojna ◊ fin. vojno posojilo posojilo za financiranje vojne; jur. vojni plen sovražnikovo premično premoženje, zajeto na bojišču ali na zasedenem ozemlju; voj. vojni razpored določitev dolžnosti državljanov v oboroženem boju in neoboroženih oblikah odpora; vojna ladja oklopljena in oborožena ladja za boj s sovražnim ladjevjem; vojna napoved; vojna vojaška pošta v vojnih razmerah posebej organizirana vojaška pošta; vojno pravo mednarodno veljavna pravila, ki jih morajo upoštevati vojskujoče se strani ♪
  20.      vojenína  -e ž (í) nar. vzhodno prekajeno meso: rad ima kuhano vojenino ♪
  21.      vojevánje  -a s (ȃ) star. bojevanje: načini vojevanja ♪
  22.      vojeváti se  -újem se nedov. (á ȗ) star. bojevati se: vojevati se za svobodo; vojevati se s sovražnikom / vojevati boj za svobodo vojujóč se -a -e: vojujoče se države ♪
  23.      vójka  -e ž (ọ̑) nav. mn., nar. vajet: držati, popustiti vojke; žival uboga na poteg vojk ♪
  24.      vôjna  -e ž (ó) 1. vojaški spopad, navadno med državami: vojna traja, se začne; dobiti, izgubiti, preprečiti vojno; pasti v vojni; vojna na kopnem, morju; konec, začetek vojne; strahote vojne / star. iti na vojno; državi sta v vojni se med seboj vojaško spopadata / atomska, jedrska vojna; domovinska vojna za obrambo domovine po neizzvanem napadu; državljanska vojna med nasprotujočimi si skupinami znotraj ene države; prva, druga svetovna vojna // čas trajanja takega spopada: po vojni so tovarno podržavili; med vojno je bil zaprt; revija je izhajala že pred vojno 2. ekspr. hudo prepiranje, medsebojno spopadanje: zavist je povzročila med sosedi pravo vojno ● med obema vojnama med prvo in drugo svetovno vojno; ekspr. papirnata vojna dalj časa trajajoča pismena polemika ◊ polit. hladna vojna sovražna meddržavna politika brez oboroženih spopadov; voj. bliskovita, frontalna vojna; hidrogenska vojna z uporabo jedrskega orožja; psihološka vojna uporaba psiholoških propagandnih sredstev z namenom demoralizirati prebivalstvo kake države, zlasti pred napadom nanjo; specialna vojna sovražna dejavnost kake države proti drugi državi z namenom, da jo materialno in psihološko izčrpava, slabi; zgod. balkanske vojne vojna med balkanskimi državami in Turčijo ter med Bolgarijo in drugimi balkanskimi državami v letih 1912—1913; španska državljanska vojna med republikanci in falangisti v Španiji od leta 1936 do 1939 ♪
  25.      vojník  -a m (í) zastar. vojak: biti vojnik; pogumen vojnik ♪

   45.491 45.516 45.541 45.566 45.591 45.616 45.641 45.666 45.691 45.716  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA