Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (44.991-45.015)



  1.      vèleizdájnik  -a m (-) star. veleizdajalec: usmrtiti veleizdajnika
  2.      vèleizdájstvo  -a s (-) jur., v nekaterih državah veleizdajalsko dejanje: obsoditi koga zaradi veleizdajstva
  3.      vèlejádro  -a s (-ā) navt. največje, spodnje jadro na glavnem jamboru jadrnice z več jambori; veliko jadro: razviti velejadro
  4.      vèlekapitál  -a m (-) v kapitalizmu lastniki velikega kapitala kot predstavniki gospodarskega, političnega vpliva, moči: koristi velekapitala / mednarodni velekapital
  5.      vèlekapitalíst  -a m (-) v kapitalizmu kapitalist, ki je lastnik velikega kapitala: dobički velekapitalistov
  6.      vèlekapitalístičen  -čna -o prid. (-í) nanašajoč se na velekapitaliste: velekapitalistična miselnost / velekapitalistični trusti
  7.      vèlekúščar  -ja m (-ū) knjiž. velik izumrli, kuščarju podoben plazilec: okostje velekuščarja / kopenski, morski velekuščarji
  8.      velélen  -lna -o [tudi n] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na velevanje: velelni izrazi // lingv. nanašajoč se na zapovedovanje, spodbujanje: velelni medmeti / velelni naklon naklon, ki izraža zapoved, željo; velelna poved poved, ki izraža zapoved, željo; velelna oblika
  9.      vèlelísten  -tna -o prid. (-) bot., v zvezi velelistna potonika rastlina z deljenimi listi in velikimi belimi, rožnatimi ali škrlatnimi cveti, Paeonia mascula
  10.      velélnica  -e [tudi n] ž (ẹ̑) lingv. medmet, s katerim se zapoveduje, spodbuja: velelnice daj, hot, marš
  11.      velélnik  -a [tudi n] m (ẹ̑) 1. lingv. glagolska oblika za izražanje velelnega naklona: druga oseba velelnika; naglas velelnika // velelni naklon: poved v velelniku 2. knjiž., navadno s prilastkom zahteva, nujnost: delati ljudem dobro je njegov etični velelnik
  12.      vèlemésten  -tna -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na velemesto: velemestne ulice / velemestno življenje
  13.      velênjčan  tudi velénjčan -a m (ē; ẹ̄) žarg. velenjski premog: kuriti z velenjčanom
  14.      vèleposést  -i ž (-ẹ̑) v nekaterih deželah veleposestvo: lastnik veleposesti
  15.      vèleproizvódnja  -e ž (-ọ̑) proizvodnja velikih količin česa: moderna kmetijska veleproizvodnja; veleproizvodnja aluminija
  16.      vèleslálomski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na veleslalom: veleslalomska proga / veleslalomsko tekmovanje
  17.      vèlespektákel  tudi vèlešpektákel -kla m (-á) ekspr. 1. velik, pomemben film, velika, pomembna predstava: igrati v velespektaklu / zgodovinski velespektakel 2. velik, pomemben dogodek: poroka princese bo velespektakel / svetovni velespektakel
  18.      veléti  -ím dov., vêlel (ẹ́ í) 1. izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazati: velel je gostu vstopiti; cesar veli kočijažu ustaviti / elipt. veleti vojakom v napad // star., v medmetni rabi izraža voljo govorečega, da uresniči ukaz, željo nadrejenega, gosta: kaj velite, prosim; odnesi to. Kot velite 2. nedov. in dov., nav. 3. os. izraža nujnost določenega ravnanja, dejanja glede na kaj: tako veli oporoka, ukaz / tako mi veli dolžnost, ekspr. srce / star. vera veli ljubezen zapoveduje 3. nedov. in dov., star. praviti, reči: koruzi velijo Belokranjci debelača; upravičeno se mu veli junak / velim se Janez Sever imenujem se, pišem se // v sedanjem času praviti, glasiti se: tako veli pesem, pregovor velèč -éča -e: veleč, naj ga počakajo, steče nazaj
  19.      vèletók  -a m (-ọ̑) 1. zelo velika, dolga reka: deroči veletok; sibirski veletoki 2. ekspr., s prilastkom velika količina česa premikajočega se: veletok turistov, vozil // z rodilnikom velika količina česa tekočega: veletoki krvi / veletok sončne svetlobe
  20.      vèleugléden  -dna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) knjiž. zelo ugleden: veleugledna rodbina
  21.      velévati  -am nedov. (ẹ́) 1. izražati voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazovati: velevati prihajajočim gostom vstopati skozi desna vrata; velevati delavcem, kaj naj naredijo / elipt., ekspr. čriček veleva v vinograd 2. zastar. poveljevati: velevati četi, konjenici 3. nav. 3. os. izraža nujnost določenega ravnanja, dejanja glede na kaj: tako veleva predpis, ukaz / delati, kot veleva čast, dolžnost / tako veleva vreme 4. star., v sedanjem času praviti, glasiti se: pregovor veleva: čez sedem let vse prav pride
  22.      vèleznačílen  -lna -o prid. (-) ekspr. zelo značilen: veleznačilni pojavi sodobnega življenja / za pesnika veleznačilni verzi
  23.      veličánstvo  -a s () 1. s svojilnim zaimkom, v nekaterih državah naslov za kralja, cesarja: tak je ukaz njegovega veličanstva; njeno veličanstvo cesarica / žaljenje cesarskega, kraljevega veličanstva / kot nagovor vaše cesarsko veličanstvo 2. star. veličastnost: veličanstvo dejanja / bog v svojem veličanstvu
  24.      veličástje  -a s () knjiž. veličastnost: veličastje gradu; veličastje gor / ekspr. pomlad je v vsem veličastju prišla v deželo
  25.      veličávost  stil. velíčavost -i ž (á; í) knjiž. bahavost, prevzetnost: zaradi svoje veličavosti ni priljubljen

   44.866 44.891 44.916 44.941 44.966 44.991 45.016 45.041 45.066 45.091  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA