Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (44.391-44.415)


  1.      usvetlíti  -ím dov., usvétli in usvêtli; usvétlil (ȋ í) redko osvetliti, zloščiti: s krpo je usvetlil škornje usvetlíti se postati svetel, svetlejši: blago se je na komolcih sčasoma usvetlilo ♪
  2.      usvojítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od usvojiti: usvojitev stare kulture / usvojitev tujega jezika ● publ. uprli so se usvojitvi osnutka zakona sprejetju ♪
  3.      usvojíti  -ím dov., usvójil (ȋ í) knjiž. 1. sprejeti kaj tujega in narediti za svoje: veliko različic pesmi priča, da je narod to pesem popolnoma usvojil // začeti uporabljati: usvojiti moderno metodo, teorijo; umetnik je usvojil novo izrazno sredstvo 2. naučiti se, priučiti se: usvojiti osnovne pojme matematike; usvojiti tehniko hitrega branja / natančno prebrati in usvojiti besedilo si ga zapomniti ● publ. usvojiti tuje mnenje, predlog sprejeti; publ. tovarna je usvojila izdelavo novega tovornjaka je začela izdelovati ◊ šol. usvojiti učno snov usvojèn -êna -o: nova metoda je že usvojena ♪
  4.      úš  -í ž (ȗ) 1. majhen zajedavec z zelo sploščenim telesom in brez kril, ki živi na sesalcih in ptičih: uši grizejo; dobiti, imeti uši; obirati, odpravljati, uničevati uši; denarja ima kot berač, cigan uši zelo veliko; fant jé kot uš ima velik tek / naglavna uš / listne uši zajedavske žuželke, ki sesajo rastlinske sokove ∙ ekspr. uši so jih nosile, ne noge zelo so bili ušivi; ekspr. saj ga bodo uši pojedle zelo ušiv je; star. pri tej hiši so večkrat pasli uši imeli uši; ekspr. sedel je v zaporu in redil uši imel ♦ zool. bela uš zajedavec na človeku, ki se zadržuje v obleki, Pediculus humanus; krvava, ščitasta uš; prave uši ki pijejo, sesajo kri sesalcev skozi kožo, Siphunculata; ribja uš zajedavski rakec na koži rib, ki sesa kri, Argulus foliaceus; sramna uš zajedavec na močneje poraslih delih človeške kože, navadno v obraslem delu osramja, Phthirus pubis 2. nizko malovreden, izkoriščevalski človek: ta uš nas že ne bo goljufala; pusti to pisarniško uš pri miru / kot psovka tiho, uš ušiva ♪
  5.      uščeníti  uščénem dov. (ȋ ẹ́) star. uščipniti: uščenil ga je, da bi se zbudil / s prsti se je rahlo uščenila v lice / z vrati si uščeniti roko / pes uščene mačko za rep ugrizne ♪
  6.      uščíp  -a m (ȋ) stisk manjše površine kože s konci (prvih treh) prstov, s katerim se povzroča bolečina: umaknila se je uščipu ♪
  7.      uščipljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. piker, zbadljiv: njegov odgovor je bil uščipljiv ♪
  8.      uščípniti  -em dov. (í ȋ) 1. s stiskom manjše površine kože s konci (prvih treh) prstov povzročiti bolečino: potresel ga je in uščipnil, da bi ga zbudil; deklica je uščipnila svojo sosedo; večkrat se je uščipnil, da ne bi zaspal / uščipnil jo je v lice // stisniti med prilegajoča se dela: s pokrovom, z vrati uščipniti; uščipniti se s kleščami / mravlja me je uščipnila ugriznila 2. ekspr. povzročiti duševno bolečino, trpljenje: njegove besede so jo uščipnile; brezoseb. uščipnilo jo je pri srcu, ko je to videla // s premišljeno besedo, izjavo prizadeti: kadar more, ga uščipne ● ekspr. le kaj te je uščipnilo, da že odhajaš kaj je vzrok; ekspr. ni prav, da ravnajo, kakor jih uščipne muhasto, samovoljno ♪
  9.      ušésast  -a -o prid. (ẹ́) podoben ušesu: ušesast zavih plašča / glavo si je pokril z ušesasto kapo s kapo z naušniki ♪
  10.      ušésce  -a s (ẹ̄) 1. manjšalnica od uho: otroka bolijo ušesca / škaf z ušesci / vlekel jo je za ušesca ♦ elektr. spajkalno ušesce kovinska ploščica z luknjico, v katero se prispajka vodnik 2. star. narekovaj: besedo navaja med ušesci ♪
  11.      ušések  -ska m (ẹ̄) manjšalnica od uho: njena usteca in ušeski; narisal je miško z repkom in privihanimi ušeski ∙ ekspr. navila ti bom ušeske kaznovala te bom s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja ♪
  12.      ušésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na uho: ušesna odprtina / ušesni mešiček (ušesna) mečica; (ušesna) mečica mehki spodnji del uhlja / ušesni čep iz vate, plastične snovi oblikovan čep, ki, vstavljen v sluhovod, ščiti pred hrupom, ropotom; zdravnik za ušesne bolezni ♦ anat. ušesna troblja cev, ki povezuje srednje uho z žrelom; biol. ušesno maslo rjavkast izloček žlez lojnic zunanjega sluhovoda; med. ušesni čep čep iz ušesnega masla; vet. ušesna znamka navadno kovinska ploščica z registrsko številko živali in njene matere, ki se pritrdi na uhelj zlasti goveda, prašiča ♪
  13.      ušésnica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., star. naušnik: kučma z ušesnicami ♪
  14.      ušésnik  -a m (ẹ̑) nav. mn., knjiž. naušnik: usnjena čepica z ušesniki, spetimi na vrhu glave ♪
  15.      ušibíti se  -ím se dov., ušíbil se (ȋ í) upogniti se, ukriviti se zaradi teže bremena: brv se je pod našo težo ušibila; veja se je ušibila od debelih sadežev / nenadoma so se mu noge ušibile in je padel zašibile ušibíti knjiž. povzročiti, da kaj postane šibko, oslabelo: občutek krivde mu je ušibil kolena ♪
  16.      ušíca  -e ž (í) zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove: na jablanah so se pojavile ušice; zatirati ušice; jajčeca ušic / listne ušice listne uši ♦ zool. šipkova ušica žuželka, ki živi na vrtnicah, Macrosiphon rosae; trtna ušica žuželka, ki živi na koreninah vinske trte, Viteus vastatrix ♪
  17.      ušíniti  -em dov. (í ȋ) star. upogniti, ukriviti: ušiniti palico ušínjen -a -o: ušinjen lok; imel je ušinjene noge ♪
  18.      ušíti  ušíjem dov., ušìl (í ȋ) star. s šivanjem narediti; sešiti: ušila ji je novo obleko ♪
  19.      ušív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki ima uši: otrok je že spet ušiv; ušiv potepuh / razkuževati ušivo perilo 2. ekspr. nepomemben, malovreden: brali so njegove ušive pesmi; za ušivo plačilo so garali v jami / kot psovka kaj boš ti, uš ušiva ♪
  20.      ušívec  -vca m (ȋ) nav. ekspr. 1. kdor ima uši: ušivcem so razdelili sredstvo za razuševanje 2. nepomemben, malovreden človek: ne izplača se jeziti zaradi takih ušivcev; zmerjali so jih z izdajalci in ušivci 3. nedorasel fant: jezilo ga je, da mora ubogati takega ušivca; zaletel se je v skuštranega ušivca ◊ bot. rastlina z dvoustnatimi rožnatimi, rumenimi ali rdečimi cveti, navadno v socvetju, Pedicularis ♪
  21.      ušívka  -e ž (ȋ) nav. ekspr. 1. ženska, ki ima uši: mali ušivki so najprej umili glavo 2. nepomembna, malovredna ženska: to ušivko bom takoj nagnal 3. nedoraslo dekle: kako se hihitajo te ušivke ♪
  22.      ušívost  -i ž (í) pojavljanje, obstajanje uši: preprečevati, zatirati ušivost; sredstva proti ušivosti / ušivost šolskih otrok ♪
  23.      úšji  -a -e prid. (ȗ) nanašajoč se na uši: povzročitelj bolezni pride v ušja prebavila / mravlje nekaj ušjega sladkorja pojedo, nekaj pa ga odnesejo v mravljišče ♪
  24.      úška  -e ž (ȗ) ekspr. manjšalnica od uš: kaj se praskaš, ali imaš uške ♪
  25.      uškŕniti  -em dov., tudi uškrníla (ŕ) ekspr. pripreti, pritisniti: uškrnil mu je prst ♪

   44.266 44.291 44.316 44.341 44.366 44.391 44.416 44.441 44.466 44.491  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA