Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (44.091-44.115)



  1.      usekávati  -am nedov. () usekovati: usekavati otroka / brisal si je oči in se usekaval
  2.      usékniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. odstraniti sluz iz nosu: usekniti otroka; useknila in obrisala ga je / usekniti si nos 2. star. odstraniti ogorek; otrniti: usekniti baklo / usekniti svečo usékniti se s pihanjem zraka skozi nos odstraniti iz njega sluz: vzel je robec in se useknil; glasno se usekniti
  3.      usekovánje  -a s () glagolnik od usekovati: zaslišalo se je usekovanje
  4.      usekováti  -újem nedov.) 1. odstranjevati sluz iz nosu: usekovati otroka / usekovati si nos 2. star. odstranjevati ogorek; otrinjati: usekovati trsko / usekovati svečo usekováti se s pihanjem zraka skozi nos odstranjevati iz njega sluz: ženske so si brisale oči in se usekovale; glasno, močno se usekovati; usekovati se v robec
  5.      usésti se  usédem se dov., stil. usèl se uséla se; nam. usést se in usèst se (ẹ́ ẹ̑) 1. zaradi lastne teže a) postati nižji, gostejši: sneg se je usedel; prekopana zemlja se je hitro usedla b) premakniti se v smeri navzdol: gošča se hitro usede / na pohištvo in stene se je usedel prah / pusti kavo, da se usede 2. namestiti se, spraviti se v tak položaj, da je teža telesa pretežno na zadnjici: usedi se in se odpočij; usesti se na stol, pod drevo; s težavo se usede // namestiti se, spraviti se v mirujoč položaj, dotikaje se podlage z nogami, s spodnjim delom telesa: čebela se je usedla na cvet 3. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža, da osebek začne delati to, kar nakazuje določilo: usesti se h klavirju, k večerji / usedel se je na prvi vlak odpeljal se je s prvim vlakom 4. postati nameščen tako, da se dobro, trdno prilega: os prečke se mora usesti v ležaj; vijak se je dobro usedel ● žarg. besedilo se je igralcu že usedlo ga že dobro obvlada, zna; ekspr. usesti se na mehko pridobiti si (zelo) ugoden položaj, navadno brez večjega truda; slabš. usesti se na posestvo prilastiti si ga, polastiti se ga; ekspr. usesti se komu na vrat, za vrat dobiti oblast nad kom, začeti mu delati nasilje; ekspr. to doživetje se ji je usedlo v spomin si ga je zapomnila; ekspr. fant se ji je usedel v srce vzljubila ga je uséden -a -o: dvigniti usedeni prah; usedena zemlja
  6.      usídranje  -a s () glagolnik od usidrati: usidranje ladje / usidranje električnega droga / kmetovo usidranje na zemlji
  7.      usídranost  -i ž () lastnost, značilnost usidranega: slaba usidranost čolna / ekspr. filozofska usidranost pesnika
  8.      usídrati  -am dov. () 1. pritrditi, privezati s sidrom: usidrati ladjo; usidrati se blizu obale, na sidrišču 2. grad. pritrditi, povezati s sidrom: usidrati oblogo usídrati se ekspr. trdno se namestiti kje: plezalec se je usidral na vrhu stene; usidral se je na drugem koncu mize / sovražne čete so se usidrale ob meji / ta načela so se hitro usidrala // ustvariti si trden položaj v kaki organizaciji, skupnosti: usidral se je na fakulteti, v odboru ● ekspr. slikar se je motivno usidral v domači zemlji izbira, uporablja domače motive usídran -a -o: ob bregu usidrana ladja; globoko usidrano sovraštvo
  9.      usíhanje  -a s () glagolnik od usihati: usihanje jezera / usihanje dohodkov / usihanje trave / usihanje zagnanosti za delo / usihanje kulturnega življenja ♦ med. usihanje hrbtnega mozga tabes dorsalis
  10.      usíhati  -am nedov. ( ) 1. postajati suh, brez vode: jezero usiha; v vročini so mlake začele usihati / zaradi suše studenci usihajo; pren., ekspr. energetski viri, zaloge usihajo // izginjati, zlasti zaradi suše: voda usiha 2. zaradi suše prenehavati rasti, odmirati: drevje, trava usiha 3. ekspr. izginjati, izgubljati se: z oddaljevanjem od potoka šum vode hitro usiha / njen ugled, vpliv usiha / obrt je v tistem času usihala // minevati, prenehavati: njena ljubezen usiha; samozavest ji vse bolj usiha / bolečina že usiha / družabno življenje v mestu je začelo usihati ● ekspr. počasi je usihal slabel, hiral; ekspr. število članov usiha se zmanjšujemed. koža, mišičje usiha se manjša zaradi manjšanja celic usihajóč -a -e: usihajoča voda; usihajoče upanje
  11.      usíniti  -em dov.) knjiž. posijati: skozi okna je usinilo sonce / odšli so, še preden je usinilo jutro se je zdanilo
  12.      usíp  -a m () redko usipanje: usip zrnja iz vreče
  13.      usípanje  -a s () glagolnik od usipati: usipanje zrnja iz vreče / usipanje ometa s sten
  14.      usípati  -am tudi -ljem nedov. ( ) 1. spravljati kam kaj sipkega, drobnega: usipati zrnje iz vreče; usipati na tla / z obzidja so usipali nanje kamenje 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom povzročati, da prehaja kaj kam v velikih količinah: oblaki usipajo dež, točo / letala so usipala na mesto bombe / sonce usipa žarke na travnike; z lestenca se usipa močna svetloba / iz ust se ji usipajo grde besede usípati se 1. zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od nagnjene ali navpične površine: s skalne stene se usipa kamenje / po pobočju se usipajo plazovi se prožijo // zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od česa sploh: sneg se usipa z vej 2. v velikih količinah padati: na cesto se usipa kamenje / roji čebel se usipajo na drevje / lasje se ji usipajo čez ramena, po ramenih 3. ekspr. (hitro) množično prihajati: iz šole so se usipali šolarji ● ekspr. solze so se mu usipale po licih zelo je jokal; ekspr. vprašanja so se kar usipala veliko so spraševali usipajóč -a -e: z vej usipajoči se sneg
  15.      usipávati  -am nedov. () usipati: usipavati žito iz vreče / izpod žage se usipava žaganje / ljudje so se začeli usipavati iz dvorane
  16.      usípčen  -čna -o prid. () star. sipek: usipčna zemlja ∙ star. usipčen krompir krompir, ki se rad razkuha
  17.      usíriti  -im dov.) navadno v zvezi z mleko narediti, da se iz mleka izloči sirnina: usiriti ovčje mleko; mleko se noče usiriti usírjen -a -o: usirjeno mleko
  18.      usírjati  -am nedov. (í) navadno v zvezi z mleko delati, da se iz mleka izloči sirnina: usirjati mleko; mleko se slabo usirja
  19.      usírjenje  -a s () glagolnik od usiriti: snov za usirjenje mleka
  20.      uskladênje  in uskládenje -a s (é; ) glagolnik od uskladiti: uskladenje dela vodilnih organov; uskladenje gospodarskih načrtov / uskladenje cen
  21.      uskladíščati  -am nedov. (í) dajati, spravljati v skladišče: uskladiščati blago
  22.      uskladíščenje  -a s () glagolnik od uskladiščiti: pravilno uskladiščenje lesa, vina; spravilo in uskladiščenje pridelkov
  23.      uskladiščevánje  -a s () glagolnik od uskladiščevati: prebiranje in uskladiščevanje krompirja
  24.      uskladiščeváti  -újem nedov.) dajati, spravljati v skladišče: urejati, sortirati in uskladiščevati
  25.      uskladíščiti  -im dov.) dati, spraviti v skladišče: uskladiščiti krompir, sadje; uskladiščiti za daljši čas, pri določeni temperaturi uskladíščen -a -o: uskladiščene knjige; pravilno uskladiščen les

   43.966 43.991 44.016 44.041 44.066 44.091 44.116 44.141 44.166 44.191  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA