Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (44.066-44.090)


  1.      usájati se  -am se nedov. (á) ekspr. jeziti se, hudovati se: gospodar se je usajal, ker so hodili po travi; za vsako besedo se usaja; usajati se nad kom; glasno, po nepotrebnem se usajati ♪
  2.      usambárski  -a -o prid. (ȃ) vrtn., v zvezi usambarska vijolica sobna rastlina z dolgopecljatimi dlakavimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih; sanpavlija: gojiti usambarske vijolice ♪
  3.      usánjati  -am dov. (á) knjiž. 1. narediti, povzročiti, da kdo začne sanjati: s pripovedovanjem pravljic je otroka usanjal 2. ustvariti v sanjah, mislih: taka je bila ženska, ki jo je usanjal usánjan -a -o: stal je kakor usanjan; zbudil se je iz usanjane sreče ♪
  4.      usápiti  -im in usapíti -ím dov., usápil (á ā; ȋ í) star. upehati, zasopsti: pot ga je usapila / pri plezanju sta se zelo usapila ♪
  5.      uscanè  -éta m (ȅ ẹ́) vulg. bojazljiv, strahopeten človek: s takimi uscaneti nočem imeti opravka ♪
  6.      uscanè  -éta s (ȅ ẹ́) vulg. bojazljiv, strahopeten človek: kaj bo naredilo to uscane ♪
  7.      uscánec  -nca m (á) vulg. deček, ki še ne more zavestno uravnavati odvajanja seča: previla je malega uscanca ♪
  8.      uscánka  -e ž (á) vulg. deklica, ki še ne more zavestno uravnavati odvajanja seča: previjati uscanko // deklica sploh: pričakovali so fanta, rodila pa se je uscanka ♪
  9.      uscáti se  uščíjem se tudi uščím se dov., uščíj se uščíjte se tudi uščì se uščíte se; uscál se (á í, í) vulg. izprazniti sečni mehur: od strahu se je uscal // opraviti malo potrebo: uščije se, kjer je ● nižje pog. vsak hip se bo uscalo začelo (močno) deževati ♪
  10.      uséčen  -čna -o prid. (ẹ̑) grad. nanašajoč se na usek, usekan prostor: usečna stena ♪
  11.      uséči  uséčem dov., uséci usecíte; usékel usékla (ẹ́) star. usekati: usekel jo je v nogo / usekla ga je, kamor je padlo ♪
  12.      usèd  -éda m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od usesti se: used tal, zemlje 2. vdolbina, jama, nastala zaradi usedanja tal: po usedu je tekel potoček; used na barju ♪
  13.      uséda  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko used, vdolbina: široka in globoka useda ♪
  14.      usedálen  -lna -o prid. (ȃ) teh. ki se uporablja za ločevanje trdnih delcev iz tekočine z usedanjem: usedalni jarki, žlebovi; usedalna naprava ♪
  15.      usedálnik  -a m (ȃ) teh. velika posoda ali priprava za ločevanje trdnih delcev iz tekočine z usedanjem: napolniti usedalnike z odplakami ◊ mont. dolg rov, v katerem se voda očisti trdnih delcev z usedanjem ♪
  16.      usédanje  -a s (ẹ́) glagolnik od usedati se: usedanje močvirja; usedanje snega, zemlje / usedanje prahu na pohištvo ♪
  17.      usédati se  -am se nedov. (ẹ́ ẹ̄) 1. zaradi lastne teže a) postajati nižji, gostejši: sneg se je začel usedati; krma v silosu se je usedala; preorana zemlja se useda b) premikati se v smeri navzdol: gošča se je hitro usedala / glina se je usedala v plasteh / na pohištvo, po stenah se useda prah; snežinke se usedajo na veje; pren., ekspr. skrb se useda na njegova pleča 2. nameščati se, spravljati se v tak položaj, da je teža telesa pretežno na zadnjici: ljudje so vstajali in se spet usedali; usedati se na klop ob peči / nerodno se usedati za mizo // nameščati se, spravljati se v mirujoč položaj, dotikaje se podlage z nogami, s spodnjim delom telesa: ptice so se usedale na veje ♪
  18.      usédek  -dka m (ẹ̑) knjiž. usedlina, gošča: usedek je zamašil cev; kavni usedek; usedek v vinu ♪
  19.      usedlína  -e ž (í) 1. kar se usede, nabere na dnu, navadno v tekočini: usedlina v skodelici se je posušila; odliti bistro tekočino z usedline; kavna usedlina; usedlina v vinu / krvna, sečna usedlina; pren. čustvene, duhovne, kulturnozgodovinske usedline; usedline mladostnih doživetij 2. geol. kamnina, nastala iz naplavin odmrlih mikroorganizmov v morju ali jezeru: usedline se nabirajo, usedajo; ostanke živali so prekrile usedline; preiskovati usedline iz ledene dobe / jezerske, morske, rečne usedline; kemične, organogene usedline ♪
  20.      usedlínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na usedlino: usedlinske plasti / usedlinski postopek za analizo ♦ mont. usedlinski stroj stroj za ločevanje težjih trdnih delcev z usedanjem ♪
  21.      usèk  -éka m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od usekati: usek s sekiro 2. utrjen, v skalo, hrib usekan prostor: cesta je speljana skozi useke in predore ◊ med. ledveni usek nenadne ostre bolečine v ledjih ali v križu; lumbago ♪
  22.      uséka  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko utrjen, v skalo, hrib usekan prostor; usek: peljati se skozi useko ♪
  23.      usekanína  -a ž (í) med. rana, povzročena z udarcem z ostrim predmetom: usekanina se celi; globoka usekanina ♪
  24.      usékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. pri sekanju raniti, poškodovati: malo je manjkalo, da ga ni usekal; pazi, da se ne usekaš; usekati se v roko; usekati se s sekiro; zelo se usekati // ekspr. raniti, poškodovati s čim ostrim: ptič ga je usekal s kljunom / modras ga je usekal pičil; pren. usekati koga z opazko, vprašanjem 2. s sekanjem narediti: usekati prehod 3. star. odsekati: usekati vejo 4. ekspr. udariti, navadno hitro, sunkovito: usekati psa; usekati po glavi, za uho; usekati s palico, z roko / jezno je usekal po vratih / konj je divje usekal z nogama brcnil / zobje so usekali v prazno 5. ekspr. hitro, silovito (vojaško) napasti; udariti: usekali so iz zasede; usekati s strojnicami / usekati po sovražniku 6. ekspr. ostro, nenadoma se zaslišati: v tišino so usekali kriki, streli 7. ekspr. rezko, odločno reči: brez uvoda je usekal; brezobzirno, naravnost usekati / kaj si pa ti naredil, je usekal nazaj 8. pog., v zvezi z mimo ne zadeti bistva: usekati mimo pri oceni; v napovedi, razpravi je usekal mimo 9. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro iti, oditi: usekati jo proti domu; usekal jo je čez gmajno ● ekspr. njegove besede so jo usekale zelo prizadele; ekspr. trobente so usekale budnico zaigrale; ekspr. strela je usekala v stolp udarila usékati se ekspr. sporeči se, spreti se: večkrat se usekata; vsak dan se s kom useka // spopasti se: študenti so se usekali s policijo ● pog. usekati se pri štetju zmotiti se usékan -a -o 1. deležnik od usekati: usekana roka ga boli 2. pog., ekspr. čudaški, neumen: lepa je res, vendar usekana / vsak je po svoje usekan 3. pog., ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti, ima veliko željo po tem, kar izraža določilo: usekan je na delo, ples; biti usekan na meso / usekana je nanj zelo ga ima rada ♪
  25.      usekávanje  -a s (ȃ) usekovanje: po dvorani je bilo slišati smrkanje in usekavanje ♪

   43.941 43.966 43.991 44.016 44.041 44.066 44.091 44.116 44.141 44.166  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA