Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (4.391-4.415)


  1.      devétindevétdeset  -ih štev. (ẹ̑-ẹ̑) 1. izraža število ali številko devetindevetdeset [99]: jeseni bo star devetindevetdeset let; Tržaška cesta 99 2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: za nepoštenost [je] razlogov devetindevetdeset, za poštenost pa komaj eden (I. Cankar) ♪
  2.      devétka  -e ž (ẹ̑) 1. pog. številka devet: samo devetko je čakal, pa bi imel tombolo / devetka vozi vsake četrt ure tramvaj, avtobus številka devet 2. igralna karta z devetimi znaki: srčna devetka ♪
  3.      devétnajst  in devetnájst -ih štev. (ẹ̑; á) izraža število ali številko devetnajst [19]: pridem ob devetnajstih ♪
  4.      devíca  -e ž (í) 1. ženska, ki še ni spolno občevala: ta je še devica / ekspr.: ostala boš devica neporočena; stara, večna, zarjavela devica 2. star. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: opeval je izvoljeno devico; lepa devica; obrazi cvetočih devic ● rojen v znamenju device v času od 24. avgusta do 23. septembra ◊ astr. Devica šesto ozvezdje živalskega kroga; rel. devica Marija Kristusova mati; zgod. železna devica srednjeveška mučilna priprava v obliki človeškega telesa z bodicami na notranji strani ♪
  5.      devíčica  -e ž (í) 1. iron. devica: dela se nedolžno devičico // ekspr. mlado dekle: neizkušena šestnajstletna devičica 2. nar. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti; šmarnica ♪
  6.      devíški  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na device: ostala je deviška; deviško telo / deviška čast; deviška čistost, sramežljivost / nevesta je imela na glavi bel deviški venec ♦ anat. deviška kožica kožna guba ob vhodu v nožnico; himen; biol. deviška ploditev razvoj živih bitij iz neoplojenih spolnih celic; partenogeneza; čeb. deviško satje satje, ki še ni zaleženo 2. ekspr. ohranjen v prvotnem stanju: deviški pragozdovi, gorski vrhovi; deviška narava, zemlja / deviški sneg devíško prisl.: deviško bel sneg; deviško čist; deviško lep obraz ♪
  7.      devíze  -víz ž mn. (ȋ) 1. ekon. dobroimetje, ki ga ima kdo v tujini: izvoz lesa je prinesel državi lepe devize; tovarna ustvarja devize // obveznica, ček, plačljiv v tujini: poslovanje, promet z devizami in valutami 2. pog. tuja plačilna sredstva: imate dinarje ali devize? kupiti avto za devize; dobiti honorar v devizah; plačevati z devizami ♪
  8.      devolúcija  -e ž (ú) jur. pravica višjega organa, da prevzame kako zadevo iz pristojnosti nižjega organa ♪
  9.      dezalienácija  -e ž (á) knjiž. odpravljanje, prenehanje alienacije, razodtujevanje: proces dezalienacije ♪
  10.      dezertírati  -am dov. in nedov. (ȋ) pobegniti od vojakov ali iz boja: pod vplivom propagande je dezertirala cela četa; dezertiral je iz nemške vojske; dezertirati k sovražniku; pren. dezertiral je iz organizacije ♪
  11.      dezinfekcíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dezinfekcijo, razkuževalen: dezinfekcijska naprava; dezinfekcijsko sredstvo / dezinfekcijske komore za južno sadje; dezinfekcijska postaja / dezinfekcijski učinek ♪
  12.      dezinféktor  -ja m (ẹ́) 1. kdor opravlja dezinfekcijo, razkuževalec: tečaj za dezinfektorje 2. priprava za dezinfekcijo, razkuževalnik: instrumente so dali v dezinfektor ♪
  13.      dezinféktorica  -e ž (ẹ́) ženska, ki opravlja dezinfekcijo, razkuževalka ♪
  14.      dezinféktorski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na dezinfektor 1: dezinfektorski tečaj / dezinfektorska obleka ♪
  15.      dezinficírati  -am dov. in nedov. (ȋ) uničiti kužne klice, razkužiti: dezinficirati obleko, roke, vodo; vse hleve so morali dezinficirati ♪
  16.      dezinformácija  -e ž (á) napačna informacija, zlasti namerna: informacija o tej zadevi je bila v bistvu dezinformacija, ker je bil problem prikazan enostransko; to je premišljena dezinformacija; širiti dezinformacije in sovražno propagando ♪
  17.      dezinformírati  -am dov. in nedov. (ȋ) napačno informirati, zlasti namerno: k takšnim sredstvom se je zatekal sovražni tisk, da bi dezinformiral domačo in tujo javnost / nejasna poročila so ga čisto dezinformirala ♪
  18.      dezinsékcija  -e ž (ẹ́) sistematično uničevanje, zatiranje mrčesa: opravili so dezinsekcijo na poplavljenem področju; naprave, podjetje za dezinsekcijo ♪
  19.      dezinsekcíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dezinsekcijo: dezinsekcijski aparat; dezinsekcijsko sredstvo / dezinsekcijski postopek ♪
  20.      dezinséktor  -ja m (ẹ́) kdor opravlja dezinsekcijo: kvalificiran dezinsektor ♪
  21.      dezintegrácija  -e ž (á) publ. razpadanje, razkrajanje kake celote: uniji je grozila dezintegracija; zaradi dezintegracije družine je zmeraj več zapuščenih otrok; dezintegracija razredne družbe; proces dezintegracije / dezintegracija zavesti ♪
  22.      dezintegracíjski  -a -o (ȋ) pridevnik od dezintegracija: dezintegracijske težnje ♪
  23.      dezintegrátor  -ja m (ȃ) teh. stroj, s katerim se večji kosi trdnih snovi delijo v manjše: dezintegrator za les, za rudo ♪
  24.      dezintegrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) publ. povzročati dezintegracijo: birokratizem dezintegrira družbo; dezintegrirati človeka in njegovo osebnost dezintegríran -a -o: dezintegrirana zavest ♪
  25.      dezinteresíranost  -i ž (ȋ) knjiž. stanje brez zanimanja, navdušenja; nezanimanje, ravnodušnost: že nekaj časa spremlja njegova prizadevanja molk in dezinteresiranost; v satiri se je norčeval iz duhovne lagodnosti in dezinteresiranosti / akcija ni imela uspeha zaradi dezinteresiranosti odgovornih ljudi ♪

   4.266 4.291 4.316 4.341 4.366 4.391 4.416 4.441 4.466 4.491  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA