Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (43.766-43.790)



  1.      úpnik  -a m () komur se mora vrniti dolg, poravnati obveznost: upniki terjajo, ekspr. nadlegujejo dolžnika; upnik zahteva vrnitev dolga; izplačati upnika; oškodovati, sklicati upnike ♦ jur. solidarni upnik ki ima pravico zahtevati od dolžnika izpolnitev celotne obveznosti, s tem pa obveznost preneha tudi nasproti drugim upnikom; zastavni upnik kateremu da dolžnik zastavno pravico
  2.      úpniški  -a -o prid. () nanašajoč se na upnike: upniška pravica, terjatev ♦ jur. upniško razmerje
  3.      upočásiti  -im dov.) redko upočasniti: upočasiti vožnjo / upočasiti kretnje
  4.      upočasnítev  -tve ž () glagolnik od upočasniti: upočasnitev vožnje / upočasnitev gospodarske rasti / upočasnitev refleksov
  5.      upočásniti  -im in upočasníti -ím dov., upočásnil (ā; í) narediti (bolj) počasno: upočasniti hojo, tek, vožnjo / upočasniti korak / upočasniti proces, razvoj / upočasniti naraščanje proizvodnje / utrujenost upočasni odzive / upočasniti ritem, udarce; dihanje se je upočasnilo upočásnjen -a -o in upočasnjèn -êna -o: upočasnjeno gibanje
  6.      upočasnjevánje  -a s () glagolnik od upočasnjevati: upočasnjevanje vožnje / upočasnjevanje razvoja
  7.      upočasnjeváti  -újem nedov.) delati (bolj) počasno: upočasnjevati vožnjo / upočasnjevati proces / alkohol upočasnjuje reflekse / upočasnjevati ritem
  8.      upodabljálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na upodabljanje: upodabljalna tehnika / igralčeva upodabljalna moč, sposobnost
  9.      upodábljanje  -a s (á) glagolnik od upodabljati: upodabljanje lovskih prizorov; upodabljanje na stene, v kamen / likovno upodabljanje / klišejsko upodabljanje oseb v romanih / upodabljanje geometrijskih tvorb
  10.      upodábljati  -am nedov. (á) 1. predstavljati, izražati kaj z likovnimi, grafičnimi sredstvi: upodabljati bogove; upodabljati pravico kot žensko s tehtnico / upodabljati z barvami, s črtami / reliefi upodabljajo živali na reliefih so upodobljenegeom. upodabljati geometrijske tvorbe predstavljati jih z grafičnimi sredstvi po načelih opisne geometrije 2. predstavljati, izražati kaj z besedami ali drugimi izraznimi sredstvi sploh: pisatelj upodablja življenje; upodabljati v knjigi preproste ljudi / upodabljati boj s kretnjami, z mimiko; filmsko, igralsko upodabljati / knjiž. glavnega junaka je na premieri upodabljal gost igral upodabljajóč -a -e: kipi, upodabljajoči grške junake; upodabljajoči umetnik umetnik, ki ustvarja umetniška dela z likovnimi sredstvi; upodabljajoča umetnost slikarstvo, kiparstvo, grafika upodábljan -a -o: realistično upodabljani kmetje
  11.      upodabljávec  -vca m () kdor upodablja: upodabljavec narave in ljudi / likovni upodabljavec / upodabljavec zahtevnih vlog
  12.      upodobítev  -tve ž () 1. glagolnik od upodobiti: upodobitev otroških glavic v marmorju; prepričljiva upodobitev naravnih lepot; upodobitev žalosti na obrazu / leposlovna upodobitev vstaje / igralska upodobitev dramskih likov predstavitev; upodobitev človeških usod v romanu prikaz 2. kar je upodobljeno: reliefne upodobitve na vazi; upodobitve bitk na steni / uspela filmska upodobitev novele
  13.      upodóbiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) 1. predstaviti, izraziti kaj z likovnimi, grafičnimi sredstvi: z nekaj črtami upodobiti zamisel / upodobiti žalosten izraz oči; upodobiti jezdeca, sončni zahod; upodobiti na platno, v kamen ♦ geom. upodobiti geometrijsko tvorbo predstaviti jo z grafičnimi sredstvi po načelih opisne geometrije 2. predstaviti, izraziti kaj z besedami ali drugimi izraznimi sredstvi sploh: v romanu je upodobil posebno vrsto žensk; filmsko upodobiti koga / knjiž. glavno junakinjo je igralka upodobila s pravo mero čustva odigrala, zaigrala upodóbljen -a -o: na slikah so upodobljeni dogodki iz vojne; upodobljena figura; realistično upodobljen človek
  14.      upodobítven  -a -o prid. () nanašajoč se na upodobitev: upodobitveni poskusi v slikarstvu / upodobitvena raven komedije
  15.      upodóbljenčev  -a -o (ọ̑) pridevnik od upodobljenec: izraz upodobljenčevega obraza; prodreti v upodobljenčevo duševnost
  16.      upodóbljenec  -nca m (ọ̑) kdor je upodobljen: prepoznati upodobljence; upodobljenci na sliki, znamkah
  17.      upodóbljenka  -e ž (ọ̑) ženska oblika od upodobljenec: upodobljenke nosijo različna pokrivala; neznana upodobljenka
  18.      upodobljív  -a -o prid. ( í) ki se da upodobiti: upodobljiva zamisel / odrsko težko upodobljivo delo
  19.      upogíb  -a m () 1. glagolnik od upogniti: veja se je pri upogibu zlomila / upogib kolena, roke // fiz., teh. sprememba oblike telesa pri istočasnem prečnem delovanju nasprotnih sil, ki ne ležijo na isti premici: beton je občutljiv na upogib; odpornost na upogib / obremenitev na upogib upogibna obremenitev 2. mesto, kjer je kaj upognjeno: zravnati upogib / v upogibu lakti
  20.      upogibálen  -lna -o prid. () teh., v zvezi upogibalni stroj stroj za upogibanje pločevine, cevi: upogibalni in robilni stroj
  21.      upogibálka  -e [tudi k] ž () anat. mišica, ki upogiba del okončine: palčna upogibalka; upogibalke in iztegovalke
  22.      upogibálo  -a s (á) teh. orodje za upogibanje zlasti pločevine, cevi
  23.      upogíbanje  -a s () glagolnik od upogibati: upogibanje deske, palice / upogibanje noge v kolenu; upogibanje in iztegovanje podlakti
  24.      upogíbati  -am in -ljem nedov. () delati, povzročati, da zlasti kaj prožnega dobi polkrožno, krivo obliko: upogibati in razpirati veje; veter upogiba vrhove dreves; plamen zaradi prepiha migota in se upogiba / upogibati pločevino / jeklena palica se upogiba se da upogibati / upogibati in vzravnavati telo; hrbet se mu je zmeraj bolj upogibal krivil / upogibali so hrbte k tlom pripogibali so seekspr. upogibati hrbet, koleno pred kom uklanjati se, podrejati se // spravljati v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot: po operaciji ni mogel upogibati kolena; upogibati in iztegovati prst; upogibati roko v zapestju upogibajóč -a -e: plazil se je skozi grmovje, upogibajoč šibje; pod težo let se upogibajoči ljudje
  25.      upogíben  -bna -o prid.) 1. nanašajoč se na upogib ali upogibanje: upogibna prožnost / upogibna stran komolca stran, na kateri se mišice ob upogibu krčijoteh. upogibna obremenitev obremenitev, pri kateri sili delujeta prečno v nasprotni smeri in ne ležita na isti premici 2. redko upogljiv: upogibna palica; rezilo ni upogibno

   43.641 43.666 43.691 43.716 43.741 43.766 43.791 43.816 43.841 43.866  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA