Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (4.366-4.390)



  1.      detektívka  -e ž () 1. literarno delo iz življenja in delovanja detektivov: brati detektivke; napeta detektivka; psihološka detektivka; drama je pisana po vzorcu detektivk / filmska detektivka 2. ženska oblika od detektiv: pri zasledovanju tihotapcev si pomagajo tudi z lepimi detektivkami / privatna detektivka
  2.      detéktor  -ja m (ẹ́) teh. 1. aparat za odkrivanje, ugotavljanje česa: vojaki so z detektorji iskali mine; napake v kovinskih izdelkih odkrivajo s posebnimi detektorji; natančni detektorji odkrijejo zelo majhne količine plina v zraku; ultrazvočni detektorji za odkrivanje ribjih jat; pren. človekovo oko je občutljiv detektor 2. elektr. preprost radijski sprejemnik s kristalom: sam je sestavil detektor / kristalni detektor / nataknil si je slušalke in poslušal detektor ◊ fiz. detektor priprava, ki se rabi za odkrivanje šibkih napetosti in tokov; psih. detektor laži aparat, ki zapisuje fiziološke procese, nastale v telesu zasliševanega, kadar ta ne govori resnice
  3.      detéktorski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na detektor: detektorski aparat, sprejemnik / organizirati detektorsko službo v armadi
  4.      detergènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) kemično sredstvo za čiščenje ali pranje: pralni detergent; tekoči detergenti; detergent v prahu; prati v mlačni raztopini detergenta
  5.      determinírati  -am dov. in nedov. () določiti, opredeliti: precizno determinirati politiko turizma / determinirati najdene fosile / vsebina determinira obliko determiníran -a -o: sociološko determiniran človek; zgodovinsko determiniran pojav; nekateri skladatelji se zavzemajo za ohlapnejše, manj determinirane forme
  6.      déti  dém dov., 2. mn. déste (ẹ́ ẹ̑) star. izraziti z besedami; reči, dejati1: jaz pa mislim in dem: to ni nobeno plačilo; ne dam tako poceni, de trgovec; del je, da so ga napadli razbojniki / kaj deš ti, kaj bo iz tega; gotovo so že vsi odšli, si je del mislil, menil; prim. dejati2
  7.      detìč  -íča tudi détič -a m ( í; ẹ̄) 1. zastar. deček, fantek: kipci zlatih detičev stojijo na ličnih podstavkih 2. nar. vzhodno (obrtniški) pomočnik: zidarski detič
  8.      detomòr  -ôra m ( ó) jur. umor otroka, ki ga stori njegova mati ob rojstvu ali neposredno po njem: kaznovati detomor
  9.      déva  -e ž (ẹ̑) zastar. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: iz deklice je postala lepa deva; ponosna deva; obraz mlade deve / Pred tabo klečim, izvoljena deva (S. Gregorčič) devica Marija
  10.      dévče  -ta s (ẹ̄) star. dekle: njegova hči je dobro devče / kaj bo takole nebogljeno devče
  11.      devét  devêtih štev. (ẹ̑ é) 1. izraža število devet [9] a) v samostalniški rabi: trikrat tri je devet; devetih se ne ustraši / ura bije devet; o pol devetih dopoldne; pridemo ob devetih (zvečer) 21h b) v prilastkovi rabi: devet otrok; v devetih primerih; tudi neskl.: opisuje dogodke zadnjih devet(ih) let; trajalo bo okoli devet dni // neskl. izraža številko devet: oddaja na kanalu 9; v razmerju štiri proti devet 2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: močen je za devet mož ● ekspr. tako te bom, da boš devet sonc videl močno te bom udaril po glavi; v pravljicah iti čez devet gorá in devet vodá zelo daleč; star. v devetih vaseh ni takega dekleta daleč naokoli; sam.: igr. pikova devet devetica, devetka
  12.      devet...  ali devét... in devet... prvi del zloženk (ẹ̑) 1. nanašajoč se na število devet: devetleten, devetmetrovka; devetkraten 2. za devet večji od vsote desetic, na katere se nanaša: devetindevetdeset
  13.      devétdesetlétnica  -e ž (ẹ̑-ẹ̑) 1. devetdeseta obletnica: proslaviti devetdesetletnico; devetdesetletnica obstoja gasilskega društva 2. devetdeset let stara ženska: devetdesetletnica je še zdrava in čila
  14.      devétdesetlétnik  -a m (ẹ̑-ẹ̑) devetdeset let star moški: častitljiv devetdesetletnik
  15.      devétdnéven  -vna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) ki traja devet dni: devetdneven pohod ♦ rel. devetdnevna pobožnost devetdnevnica
  16.      devétdnévnica  -e ž (ẹ̑-ẹ̑) rel. pobožnost, ki traja devet dni: opravljala je devetdnevnico za sinovo zdravje; devetdnevnica v čast Mariji
  17.      devetér  -a -o štev. (ẹ̑) redko ki je devetih vrst: zakleniti z deveterimi ključi / star. ni enega poštenega v vseh deveterih vaseh devetih
  18.      devetérec  in devetêrec -rca m (ẹ̑; ) lit. štiristopni jambski verz z nadštevilnim zlogom
  19.      devetérica  -e ž (ẹ̑) skupina devetih oseb: deveterica najboljših športnikov
  20.      devetéro  štev. neskl. (ẹ̑) skupina devetih enot a) pri množinskih samostalnikih: njemu bi človek ne videl v srce, pa če bi si nataknil devetero naočnikov (I. Cankar) b) pri drugih samostalnikih: prvi izmed devetero otrok
  21.      devetero...  prvi del zloženk nanašajoč se na število devet: deveterogub, deveterokotnik
  22.      deveterogúb  -a m () zool. devetogub
  23.      devêti  -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu devet: deveti [9.] februar; bil je deveti otrok v družini; ob deveti (uri) 9h; 21h; v deveto leto gre / deveti del celote ● ekspr. dekleta so mu deveta briga prav nič se ne zmeni zanje; deveta dežela v pravljicah daljna dežela; dežela, v kateri se človeku zelo dobro godi; ekspr. tat je bil že zdavnaj za deveto goro zelo daleč; je izginil brez sledu; pog., šalj. deveta lepota jamica na bradi; ekspr. kovati koga v deveta nebesa zelo hvaliti, povzdigovati; ekspr. biti v devetih nebesih zelo srečen; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano
  24.      devetíca  -e ž (í) 1. pog. številka devet: devetica je bila moja srečna številka / na tej progi vozi devetica tramvaj, avtobus številka devet 2. igralna karta z devetimi znaki: ko je zamenjal dve karti, je dobil asa in devetico
  25.      devetína  -e ž (í) del na devet enakih delov razdeljene celote: vsak je dobil svojo devetino ♦ zgod. podložniška dajatev devetega dela pridelkov, dohodkov zemljiškemu gospodu

   4.241 4.266 4.291 4.316 4.341 4.366 4.391 4.416 4.441 4.466  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA