Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (4.341-4.365)


  1.      desníca  -e ž (í) 1. desna roka, ant. levica: dati, stisniti desnico; dvigniti desnico v pozdrav; z desnico si je zakril oči / v pest stisnjena desnica; žuljava desnica ∙ bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica ne hvali se z dobrimi deli; iron. desnica ne ve, kaj dela levica delo je neenotno, neskladno // v prislovni rabi, v zvezi z na izraža desno stran: posadil ga je na svojo desnico / imeti koga na desnici; sin je sedel na očetovi desnici 2. polit. konservativna, nazadnjaška stranka ali taka skupina v stranki: protidemokratična desnica; radikalna desnica; predstavniki skrajne desnice v parlamentu niso prodrli s svojim predlogom ♪
  2.      desníčar  -ja m (ȋ) 1. kdor pri delu uporablja predvsem desno roko: večina orodja je prirejena za desničarje 2. polit. pripadnik konservativne, nazadnjaške stranke: desničarji so poskušali razbiti delo kongresa ♪
  3.      desníčarstvo  -a s (ȋ) 1. miselnost desničarjev, konservativcev: boril se je proti desničarstvu v stranki 2. uporabljanje predvsem desne roke pri delu: prevladovanje desničarstva nad levičarstvom pri otrocih ♪
  4.      desnokrílen  -lna -o prid. (ȋ) 1. ki se odpira v desno: desnokrilna vrata; desnokrilno okno 2. redko ki je na desnem krilu, desni strani: desnokrilna četa je napadla ♪
  5.      desoláten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. brezupen, obupen: zaiti v desolaten položaj; biti v desolatnem stanju ♪
  6.      despót  -a m (ọ̑) 1. v bizantinski državi vladar ali visok dvorni dostojanstvenik: despot in despojna ♦ zgod. srbski vladar v letih od 1402 do 1459 2. v starem in srednjem veku vladar z neomejeno oblastjo: orientalski despoti // ekspr. oblasten, samovoljen človek: njen mož je surov despot; birokratski despot ♪
  7.      despotíja  -e ž (ȋ) 1. despotizem: propad despotije / birokratska despotija državnega aparata 2. v starem in srednjem veku država, ki ji vlada despot: ljudstva v perzijski despotiji ♪
  8.      despotízem  -zma m (ȋ) 1. politična ureditev, značilna za sužnjelastniške in fevdalne družbe, v kateri ima vladar neomejeno oblast: despotizem v Perziji; neusmiljen despotizem 2. ekspr. oblastno, samovoljno ravnanje: ni mogla več prenašati despotizma svojega moža; zaradi svojega despotizma se je kmalu z vsemi sprl ♪
  9.      despótka  -e ž (ọ̑) ženska oblika od despot: vsemogočna despotka / zabrusil ji je v obraz, da je despotka ♪
  10.      despotovína  -e ž (í) v starem in srednjem veku država, ki ji vlada despot: despotovine in cesarstva ♦ zgod. srbska država v letih od 1402 do 1459 ♪
  11.      despótstvo  -a s (ọ̑) 1. ekspr. oblastno, samovoljno ravnanje: kruto despotstvo; despotstvo upravnega aparata nad delovnimi ljudmi; šef je bil nepriljubljen zaradi svojega despotstva 2. politična ureditev, značilna za sužnjelastniške in fevdalne družbe, v kateri ima vladar neomejeno oblast; despotizem: perzijsko despotstvo ♪
  12.      destilát  -a m (ȃ) z destilacijo dobljena snov, prekapina: čisti destilat; alkoholni destilat; vinski destilat vinsko žganje; pren., knjiž. erotiko pojmuje kot destilat vsega, kar je v človeku ♪
  13.      destilatêr  -ja m (ȇ) kdor opravlja destilacijo: kvalificiran destilater ♪
  14.      destilatêrski  -a -o (ȇ) pridevnik od destilater: dolgoletna destilaterska praksa ♪
  15.      destilátor  -ja m (ȃ) 1. naprava za destilacijo: destilarna ima nov destilator 2. destilater: destilator nafte ♪
  16.      destilírati  -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. spreminjati tekočino v paro in to paro v tekočino, prekapati: destilirati nafto, vodo / destilirati žganje z destilacijo pridobivati destilíran -a -o: destilirana voda; pren., knjiž. uživati lepoto v destilirani obliki ♪
  17.      destilírka  -e ž (ȋ) kem. steklena buča pri laboratorijski pripravi za destilacijo ♪
  18.      destimulácija  -e ž (á) slabljenje, jemanje volje za kaj, nespodbudno vplivanje: ti ukrepi so povzročili destimulacijo kmetijske proizvodnje ♪
  19.      destimulatíven  -vna -o prid. (ȋ) ki destimulira, nespodbuden: destimulativni pogoji; sistem premij se je pokazal kot destimulativen; destimulativna delitev dohodka destimulatívno prisl.: ti ukrepi so destimulativno vplivali na izvoz ♪
  20.      destimulírati  -am nedov. in dov. (ȋ) slabiti, jemati voljo za kaj, nespodbudno vplivati: nizki dohodki destimulirajo produktivnost dela; nekateri davki destimulirajo gospodarske organizacije ♪
  21.      destinatár  -ja m (á) knjiž. komur je kaj namenjeno, zlasti listina ali spis, prejemnik: destinatar dokumenta ♪
  22.      destruktívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost destruktivnega: obsoditi destruktivnost take politike ♪
  23.      dešifrírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. razbrati s šiframi napisano besedilo: dešifrirati pismo, tajno sporočilo; dešifrirati radiogram // razbrati neznano pisavo ali nerazumljive znake: dešifrirati napise na nagrobnih kamnih; dešifrirati staro pisavo / ekspr.: njegova pisava je bila tako nečitljiva, da jo je bilo treba najprej dešifrirati; poskusil je dešifrirati zdravniški recept 2. knjiž. spoznati, doumeti: štab je pravilno dešifriral sovražnikove premike; ekspr. tega človeka je težko dešifrirati dešifríran -a -o: dešifriran stenogram; dešifrirano sporočilo ♪
  24.      dešifríren  -rna -o prid. (ȋ) ki se rabi za dešifriranje: dešifrirni ključ / dešifrirni urad ♪
  25.      detašmá  -ja m (ȃ) voj. nižja vojaška enota, ki se zaradi posebne naloge izloči iz sestava višje enote; izločena enota: poslati detašma v sovražnikovo zaledje ♪

   4.216 4.241 4.266 4.291 4.316 4.341 4.366 4.391 4.416 4.441  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA