Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (43.341-43.365)


  1.      ubŕzdati  -am dov. (r̄) knjiž. zadržati z brzdo; obrzdati: s težavo je ubrzdal konja // obvladati, zadržati: ubrzdati strasti; komaj se je ubrzdal ♪
  2.      ucedíti  -ím dov., ucêdi in ucédi; ucédil; ucejèn (ȋ í) pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro oditi, steči: ucedil jo je proti postaji, da bi ujel vlak; pes jo je ucedil za bežečima // steči, zbežati: ob šumu jo je napadalec ucedil ♪
  3.      ucéjati se  -am se nedov. (ẹ́) knjiž., redko cediti se: z las se mu uceja voda ● knjiž., redko vol se uceja opravlja malo potrebo ♪
  4.      ucvírati  -am nedov. (ȋ) pog., ekspr., navadno v zvezi z jo teči, bežati: zajec jo ucvira čez travnik; pošteno jo je moral ucvirati, da ga niso ujeli ♪
  5.      ucvréti  ucvrèm dov., ucvŕl (ẹ́ ȅ) pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro oditi, steči: ucvreti jo proti postaji; ucvreti jo po pomoč; ucvreti jo za žeparjem // steči, zbežati: ob šumu jo je tat ucvrl; zajec jo ucvre čez travnik / najbolje bi jo bilo ucvreti, dokler je še čas ♪
  6.      učákati  -am dov., učákajte in učakájte; učákala in učakála (á ȃ) star. dočakati: učakati boljše čase; učakati svobodo / učakati izid knjige; učakati bratovo vrnitev / končno je učakal sina se mu je rodil sin / učakati sto let; bolnik ni učakal večera ♪
  7.      učakováti  -újem nedov. (á ȗ) nar. gorenjsko čakati: ustavila se je in ga učakovala ♪
  8.      učáranost  -i ž (ȃ) po ljudskem verovanju stanje učaranega: učaranost človeka; zbuditi se iz učaranosti ♪
  9.      učárati  -am dov. (ȃ) 1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: čarovnica ga je učarala, zato je bolan; učaral jo je, da se samo smeje // s skrivnostnimi silami spremeniti koga v kaj nižjega, slabšega: učarati koga v žival 2. knjiž. s svojimi lastnostmi, vplivom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, sposobnost kritičnega presojanja: ta ženska ga je učarala učáran -a -o: stali so nepremično, kakor učarani; učarano mesto ♪
  10.      účbenik  -a m (ȗ) knjiga s predpisano snovjo za učenje: izdati, napisati učbenik; matematični učbenik; osnovnošolski, univerzitetni učbenik; učbenik francoščine, pog. za francoščino; učbenik za samouke / pomožni, predpisani učbenik / šahovski učbenik ♪
  11.      účen  -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na učenje, pouk: učni pripomoček; učna knjiga; učne metode; učno-vzgojni proces / publ. dobiti novo učno moč novega učitelja; učne ustanove; učno osebje / učne delavnice do 1980 delavnice za praktični pouk strokovnih predmetov; učna knjiga; učna ura časovna enota pouka, navadno petinštirideset minut; eno učno mesto je prazno delovno mesto učitelja // nanašajoč se na uk 2: učna pogodba ◊ ped. učni stroj mehanska, električna ali elektronska naprava, ki podaja učno snov in preverja znanje, usmerja učenje, pomaga pri pridobivanju raznih psihofizičnih spretnosti; šol. učni čas trajanje pouka; učni jezik jezik, v katerem poteka pouk; učni korak osnovna snovna enota v programiranem učenju; učni načrt načrt, ki za učne predmete šol določene stopnje predpisuje, določa vsebino, obseg učne snovi; učni predmet; učni program predmetnik in učni načrt; nezadostni, odlični učni uspeh; učna doba do 1980 predpisan čas za izučitev v poklicu; učna enota del učne snovi, ki se obravnava v eni učni uri ali v več učnih urah; učna obveznost učitelja tedensko število ur pouka, ki jih mora opraviti učitelj; učna snov kar tvori, sestavlja znanje, védenje, ki se podaja v izobraževalnem procesu ♪
  12.      účen  in učán účna -o in -ó prid. (ú ȃ ú) star. nadarjen za učenje: ker je bil učen, je tuji jezik hitro obvladal / učna žival učljiva ♪
  13.      učênec  -nca m (é) 1. kdor se uči, se poučuje v osnovni, srednji šoli: postal je učenec prvega letnika; učenec 2.b razreda / šola ima tisoč dvesto učencev // kdor se tako uči, poučuje, glede na odnos do svojega učitelja: biti Ramovšev učenec; ta univerzitetni profesor zna spodbujati svoje učence k znanstvenemu delu // do 1980 kdor se usposablja za kak poklic, kako obrt: čevljarski, kuharski učenec / učenci v gospodarstvu 2. kdor se pri kom, od koga uči in sprejema njegovo mišljenje, nazor: učenec znanega slikarja, trenerja / v njem je našel zvestega učenca / učenec naturalizma ● knjiž. Eskulapov učenec zdravnik ◊ rel. Kristus in njegovi učenci ♪
  14.      učenjákarski  -a -o prid. (ȃ) slabš. učenjaški: učenjakarska natančnost / učenjakarski izrazi / bodi manj učenjakarski, kdo te bo pa razumel učenjákarsko prisl.: učenjakarsko razlagati ♪
  15.      učenjáštvo  -a s (ȃ) 1. ekspr. učenjaško ravnanje, mišljenje: posmehovati se učenjaštvu / biti usmerjen v praktičnost, ne v učenjaštvo / razložiti kaj brez visokega učenjaštva 2. star. učenjaki: zbralo se je učenjaštvo iz vse Evrope ♪
  16.      učênje  -a s (é) 1. glagolnik od učiti: učenje otroka zahteva potrpežljivost / dolgoletno učenje v prvem razredu poučevanje / pomagati sošolcu pri učenju / po nekajmesečnem učenju je že govoril angleško; učenje biologije je rad odlagal na zadnji dan / učenje besedila, pesmi; učenje na pamet / učenje mu dela težave; imeti dosti učenja; ekspr. zagristi se v učenje / po triletnem učenju je postal pomočnik; učenje za kovača, v trgovini / denarno podpirati koga v času učenja v tujini študija, šolanja / učenje iz napak, na napakah, ob napakah ♦ ped. mehanično učenje brez razumevanja snovi; pri katerem se snov tako obvlada, da se lahko odgovarja brez razmišljanja, sklepanja; verbalno učenje s pomočjo besed in drugih simbolov; podajanje učne snovi z besednim razlaganjem; šol. programirano učenje individualizirano učenje po vnaprej natančno pripravljenem gradivu s pomočjo priprav za učenje ali posebnih knjig 2. kar se uči, razširja: v njegovem učenju je marsikaj novega; zavračal je učenje, da je vesolje eno samo ♪
  17.      učênka  -e ž (é) 1. ženska, ki se uči, se poučuje v osnovni, srednji šoli: v razredu je deset učenk; učenka četrtega letnika; učenke in študentke // ženska, ki se tako uči, poučuje, glede na odnos do svojega učitelja: ta univerzitetni učitelj zna svoje učenke spodbujati k znanstvenemu delu // do 1980 ženska, ki se usposablja za kak poklic, kako obrt: trgovske učenke / učenke v gospodarstvu 2. ženska, ki se pri kom, od koga uči in sprejema njegovo mišljenje, nazor: vidi se, da je učenka slavnega slikarja / v marsičem je učenka ekspresionizma ♪
  18.      učenóst  -i ž (ọ̑) obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti: zaradi učenosti so ga spoštovali; s svojo učenostjo si je pridobil velik ugled / ekspr. temu vprašanju njihova učenost ni bila kos; knjiž. Matija Čop, velikan učenosti / ekspr. kaj bi s takimi učenostmi učenimi spoznanji, ugotovitvami // ekspr. znanje, zlasti šolsko, nepraktično: razlagati mladini učenost; papirnata, siva, šolska, tuja učenost ● star. obesiti učenost na klin, kljuko opustiti študiranje; star. mnogi Slovenci so odhajali po učenost na Dunaj so odhajali študirat; star. hram učenosti šola ♪
  19.      učêsniti  -em in učesníti učésnem dov. (é ȇ; ȋ ẹ̑) nar. severovzhodno močno udariti: učesnil ga je, da se je kar zamajal ♪
  20.      učíčkati se  -am se dov. (ȋ) otr. sesti: kar sem se učičkaj ♪
  21.      učílen  -lna -o prid. (ȋ) star. účen: učilni prostori / učilna vloga univerze ♪
  22.      učilíšče  -a s (í) star. šola, navadno srednja ali višja: učiti, šolati se na učilišču / končati učilišče / učilišče je stalo sredi parka / bogoslovno učilišče; obrtno, trgovsko učilišče ♪
  23.      učílna  -e ž (ȋ) zastar. učilnica: v šoli so štiri učilne // šola, šolsko poslopje: stoji učilna zidana (F. Levstik) ♪
  24.      učílnica  -e ž (ȋ) 1. šolski prostor za učenje, poučevanje: šola ima deset učilnic; stopiti v učilnico; svetla, velika učilnica / učilnica za biologijo, fiziko // prostor za učenje, študiranje: domski gojenci imajo skupno učilnico 2. zastar. šola, učna ustanova: ustanoviti novo učilnico; prvi razred učilnice ♪
  25.      učílniški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na učilnico: učilniška oprema / učilniški red / učilniška mladina ♪

   43.216 43.241 43.266 43.291 43.316 43.341 43.366 43.391 43.416 43.441  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA