Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (43.216-43.240)



  1.      turíst  -a m () 1. kdor potuje, začasno spremeni kraj bivanja zaradi oddiha, razvedrila: nuditi turistom hrano in prenočišče; domači, tuji turisti / motorizirani, individualni turisti 2. zastar. planinec, alpinist: vzpon turistov na vrh gore
  2.      turístika  -e ž (í) 1. dejavnost turistov: razvoj turistike / veseli ga zlasti turistika 2. zastar. planinstvo, alpinistika: gojiti turistiko / zimska turistika
  3.      turístinja  -e ž () star. turistka: turistinja je odpotovala
  4.      turkízen  -zna -o prid. () 1. ki je iz turkizov, s turkizi: turkizni prstan; turkizni uhani 2. po barvi podoben turkizu: turkizne oči; nebo je bilo turkizno / turkizna barva turkízno prisl.: turkizno modro krilo; turkizno zelena Soča
  5.      túrkotatárski  -a -o prid. (-) lingv. nanašajoč se na skupino jezikov, ki jih govorijo Turki, Tatari, Azerbajdžanci, Uzbeki: turkotatarske jezikovne značilnosti / turkotatarski jeziki
  6.      turmalín  -a m () poldrag kamen črne, zelene ali rožnate barve: prstan s turmalinom; opal, topaz in turmalin; kot turmalin črne oči ♦ min. heksagonalni aluminijev, borov, magnezijev, natrijev ali železov silikat
  7.      turmalínski  -a -o prid. () nanašajoč se na turmalin: turmalinska ogrlica / dekle s turmalinskimi očmi z očmi, črnimi kot turmalinmin. turmalinske klešče priprava iz ploščic, izdelanih iz kristalov turmalina, navadno zelenega, za določanje optičnih lastnosti rudnin
  8.      turn  ipd. gl. turen ipd.
  9.      túrnar  -ja m (ū) v stari Avstriji član nemške telovadne organizacije Turnverein: demonstracije proti turnarjem / nemški turnarji
  10.      turnéja  -e ž (ẹ̑) potovanje koga z zapovrstnimi nastopi v različnih krajih: organizirati turnejo; zboleti med turnejo, na turneji; tisoč kilometrov dolga turneja; enomesečna turneja; turneja orkestra; turneja predsednika države; turneja po domovini, Evropi / gledališka, koncertna, predvolilna, smučarska turneja / odpotovati na turnejo
  11.      turnír  -ja m (í) 1. tekmovanje v določenem športu, dejavnosti z večjim številom udeležencev, ki poteka v več tekmah: prirediti turnir; zmagati na turnirju / nogometni, teniški turnir; plesni turnir; šahovski turnir ♦ šah. brzopotezni turnir; dvokrožni turnir pri katerem igra vsak igralec z vsakim po dve partiji; medconski turnir med več conami za prvenstvo v predtekmovanju za svetovno prvenstvo; mojstrski turnir na katerem igrajo šahovski mojstri, ki morajo biti glede na ostale igralce v večini; pregledni, problemski turnir; šah., šport. izbirni turnir pri katerem se izberejo igralci za nadaljnje tekmovanje 2. zgod. srednjeveška prireditev, na kateri tekmuje večje število vitezov, navadno na konjih, v bojnih igrah, bojnih spretnostih: kralj prireja turnir; neznani vitez je na turnirju premagal vse nasprotnike / viteški turnir
  12.      turnírski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na turnir: turnirska pravila / turnirski zmagovalec / turnirska čelada, oprema / turnirski šah ♦ šah. turnirska tabela tabela, v katero se vpisujejo rezultati tekmovalcev na turnirju
  13.      túrnus  -a m () 1. časovno sklenjen del delovnega procesa, ki se ponavlja po ustaljenem redu na določenem delovnem mestu, izmena: v šoli, tovarni so uvedli turnus / mesečni, tedenski turnus / držati se turnusa 2. čas opravljanja kake dejavnosti, dolžnosti od ene do druge ustaljene menjave: turnus traja dve uri / dopoldanski, nočni turnus; delata v različnih turnusih 3. žarg. skupina oseb, ki opravlja kako dejavnost, dolžnost v času od ene do druge ustaljene menjave: ves turnus je že bil na zdravniškem pregledu ◊ agr. turnus ustaljeno zaporedje, po katerem se menjujejo kmetijske rastline na določenem zemljišču; kolobar; gozd. turnus sečnje čas, po katerem se lahko ponovi sekanje na istem prostoru, obhodnja
  14.      túrnusen  -sna -o prid. () nanašajoč se na turnus: turnusni sistem / turnusni vodja
  15.      turôbnost  -i ž (ó) knjiž. žalost, mračnost: obšla ga je turobnost / turobnost pesmi / turobnost jesenske pokrajine
  16.      túš 1 -a m () 1. sredstvo za pisanje, risanje, navadno črne barve in na osnovi saj: pisati s tušem; tuš in redis pero / kitajski tuš / tuš za trepalnice gosta, tekoča snov za ličenje 2. um. slikarska tehnika, pri kateri se riše in barva s tem sredstvom: risba v tušu // risba v tej tehniki: razstava olj in tušev
  17.      túš 2 -a m () pog. prha: kopalnica s tušem / vroč tuš; novica je nanjo delovala kot mrzel tuš / stopiti pod tuš / po tušu je šel v posteljo po prhanju / srečanje je bilo hud tuš zanj hudo razočaranje, neprijetno presenečenje
  18.      túš 3 -a m () muz. kratek, bučen glasbeni uvod, pozdrav, navadno s pihalnimi glasbili in bobni: ansambel zaigra tuš
  19.      tušíranje 2 -a s () glagolnik od tuširati2: tuširanje z mrzlo vodo; kopanje in tuširanje
  20.      tušírati 1 -am nedov. in dov. () 1. risati, prekrivati s tušem: tuširati načrt 2. ličiti s tušem: tuširati trepalnice 3. teh. delati vidna izbokla mesta na kovini s tuširno ploščo in jih z glajenjem, strganjem prilagoditi kakemu strojnemu delu glede na gladkost, obliko: tuširati ležaj tečaja tušíran -a -o: tuširana risba
  21.      tušírati 2 -am nedov. in dov. () pog. umivati s prho; prhati: tuširati otroke; tuširati se s toplo vodo
  22.      tušírati 3 -am dov. in nedov. () šport., pri rokoborbi premagati tako, da se nasprotnik z lopaticami dotakne tal: tuširati nasprotnika
  23.      túta  medm. (ū) za uspavanje otroka: aja, tuta, aja, spi otrok moj / tuta nina; aja tuta
  24.      tùuráden  -dna -o prid. (-) pisar. nanašajoč se na tukajšnji urad: tuuradni dopis tùurádno prisl.: tuuradno se potrjuje
  25.      tváren  -rna -o prid. (á ā) knjiž. 1. snoven, materialen: tvarni svet / tvarni zgodovinski viri / tvarni in duševni pojavi 2. gmoten, materialen: tvarne dobrine; tvarne koristi tvárno prisl.: oborožena akcija je bila moralno in tvarno mogoča; biti tvarno preskrbljen

   43.091 43.116 43.141 43.166 43.191 43.216 43.241 43.266 43.291 43.316  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA