Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (43.166-43.190)


  1.      tújek  -jka m (ū) 1. telo, košček snovi, ki pride v organizem in se z njim biološko ne uskladi, poveže: tujek mu je padel v oko; odstraniti tujek z operacijo; iver, prah in drugi tujki / presajena ledvica ni ostala tujek 2. ekspr. kar je kje tuje, od okolja različno: ta četrt je tujek v mestu / miselni tujek ♪
  2.      tujeróden  -dna -o prid. (ọ̄) knjiž. 1. ki je tujega rodu, tuje narodnosti: tujerodno prebivalstvo / tujerodni priimek 2. redko tuj, neznačilen: tujerodna prvina drame ♪
  3.      tujevŕsten  -tna -o prid. (ȓ) redko ki je tuje vrste: tujevrstna snov / tujevrstne sestavine ♪
  4.      tujíti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž., redko 1. odtujevati, raznarodovati: tujina nas tuji 2. delati koga tujega: gosposka obleka mu je tujila prijateljico / obraz mu tujijo brki tujíti se odtujevati se: tujiti se ljudem, svetu ♪
  5.      tújka  -e ž (ú) 1. ženska iz tuje dežele, tuje jezikovne skupnosti: jezika tujke niso razumeli / po jeziku, navadah je še tujka // pripadnica tuje države: potni list tujke 2. tuja, neznana ženska: večini vaščanov sem še tujka / v mestu sem velika tujka tuja, z okoljem zelo malo seznanjena ženska 3. tuja, nerazumljena ženska: postati v domači družini tujka 4. beseda, katere tuji izvor je jasno spoznaven: govoriti, uporabljati tujke; slovar tujk / mednarodne tujke ♦ lingv. prevzeta beseda, ki ni popolnoma prilagojena izposojujočemu si jeziku 5. knjiž. tuja, nedomača rastlina: v parku raste nekaj tujk ♪
  6.      tújost  -i ž (ú) lastnost, značilnost tujega: tujost plemstva / opozarjati na tujost navad / dokazati tujost besede / medsebojna tujost ljudi ♪
  7.      tújstvo  -a s (ū) 1. kar je miselno, duhovno tuje, nedomače: upirati se tujstvu; mladina se izgublja, ekspr. tone v tujstvu / očitali so mu tujstvo tuj izvor, tuje poreklo 2. lastnost, stanje koga, ki je kje tuj: zavedati se svojega tujstva v mestu / opozarjati na tujstvo njegove umetnosti ● ekspr. priseljeno tujstvo priseljeni tujci ♪
  8.      túkaj  prisl. (ȗ) 1. izraža kraj, prostor, kjer govoreči je, se nahaja: ste še vedno tukaj; tukaj me počakaj / tukaj pri vas mora biti; tukaj okrog / od tukaj do doma je daleč odtod // izraža kraj ali organizacijo, ustanovo, kjer govoreči je, dela: tukaj imamo dosti znancev; ljudje tukaj so prijazni; vi niste od tukaj / tukaj v bližini stanujem / seveda vam bomo pomagali, saj zato smo tukaj; publ. Ljubljana. Tukaj so sprejeli dopolnila k ustavi 2. izraža kraj, prostor v bližini govorečega ali na njem, na katerega se usmerja pozornost koga, navadno z gibom, kazanjem: tukaj, vidiš, je avtomobil zaneslo; to tukaj je treba popraviti; ravno tukaj je stal / tukaj me boli; kaj imate tukaj, je pokazal na kovček / tukaj se podpišite / tukaj za steno je skladišče; tukaj notri je tekočina / vznes., kot napis na nagrobniku tukaj počiva XY; kot napis na spominski plošči tukaj se je rodil XY // izraža kraj, prostor v bližini govorečega ali da je kaj v roki, kjer je komu na razpolago: pero je tukaj, izvolite; na, tukaj imaš denar in kupi / ob iztegu roke kot znak za sklenitev dogovora, kupčije ali za spravo tukaj je moja roka; pog., pri udarcu na, tukaj imaš za tvojo nesramnost 3. izraža s kazanjem, gledanjem, sobesedilom določeno mesto besedila, dela: avtor tukaj navaja novejše podatke; da, tukaj se je pri računanju zmotil / napisal je več pesmi, tukaj objavljamo eno // izraža mesto govorjenja, pisanja, na katerem se govoreči, pišoči nahaja ali ki temu mestu neposredno sledi: o tem sem že govoril, tukaj naj dodam le še naslednje; že tukaj želim poudariti, da se s predlogom ne strinjam // izraža mesto govorjenja, mišljenja glede na vsebino, določeno s predhodnim ali neposredno sledečim besedilom: na sestanku so govorili o novem zakonu. Tukaj se je izoblikovalo več stališč / zlasti tukaj, pri vodilnih delavcih, je to pomembna lastnost 4. izraža z neposredno predhodnim govorjenjem, mišljenjem določen položaj, določene okoliščine: tukaj gre samo za denar; tako je odločil gospodar in tukaj nič ne pomaga / veš kaj, tukaj se pa vse neha 5. izraža neposredno predhodno uresničeno mesto govorjenja, mišljenja glede na čas uresničitve: tako je prav, in tukaj je udaril po mizi; jaz grem domov, tukaj je nekoliko zajecljal, ker sem vsega naveličan 6. izraža trenutek, določen s časom kakega dogodka, stanja: prišli so do vrha gore in tukaj se knjiga konča; tukaj se oglasi tajnica // izraža mesto, točko v času, določeno s sobesedilom: celo tukaj, ob koncu stoletja, so se pojavljale take zahteve; od tukaj naprej se začenja drugo obdobje 7. v zvezi s tam izraža vsako bližnje, prvo mesto prostorsko neurejeno razporejenega pojavljanja česa: prikazujejo se enkrat tukaj, enkrat tam; streljali so zdaj tukaj, zdaj tam ● vse je bilo tako resnično, kot sem tukaj izraža podkrepitev trditve; sam.: skladno oblikovanje našega danes in našega tukaj ♪
  9.      tukán  -a m (ȃ) zool. velika ptica Južne in Srednje Amerike z zelo velikim pisanim kljunom, ki se hrani s sadeži, Ramphastus: loviti tukane zaradi perja / orjaški tukan ♪
  10.      túl 2 -a m (ȗ) zastar. tanka, mrežasta tkanina iz bombaža ali kemičnih vlaken; til: pajčolan iz tula ♪
  11.      túlast 2 -a -o prid. (ȗ) zastar. ki je iz tila; tilast: tulast pajčolan ♪
  12.      túlast 3 -a -o prid. (ū) nar. neumen, omejen: tulast fant ♪
  13.      túlčast  -a -o prid. (ȗ) podoben tulcu: tulčasti cveti / tulčast klobuk ♪
  14.      túlec  -lca m (ȗ) 1. cevasta priprava a) za hranjenje, nošenje puščic: obesiti si tulec čez rame; potegniti puščico iz tulca b) za hranjenje, nošenje česa sploh: spraviti šivanke v tulec; izročiti komu diplomo v tulcu; kovinski, plastičen tulec / tulec za kvačko; tulec za zobno ščetko c) kot del naboja, ki ostane po izstrelitvi krogle: vojaki so pobirali tulce; stresti smodnik iz tulca; medeninast tulec // cevast predmet, element, v katerega se kaj da, vstavi: svinčnik, podaljšan s tulcem; vtakniti svečo v tulec svečnika / nekdaj tulec za cigarete papirnata cevka, ki se napolni s tobakom, da nastane cigareta // kar ima cevasto obliko sploh: zviti papir v tulec / model (za potico) s tulcem 2. redko tuljava: naviti sukanec na tulec / tekstilni tulec 3. knjiž. tok: tulec za očala / tulec za pištolo 4. knjiž., redko kornet: kepica sladoleda v tulcu / testeni tulec 5. teh. kos cevi, odrezan pravokotno na vzdolžno os: povezati, stisniti s tulcem / spojni tulec; tulci vezalk za čevlje 6. obrt. polizdelek iz klobučevine, iz katerega se oblikuje klobuk: valjati tulce; klobučevinasti tulci / moški, ženski tulec // temu polizdelku podobno pokrivalo: pokriti si glavo s tulcem ◊ bot. večji ovršni list, ki obdaja socvetje; igr. beseda, ki je navadno somerni notranji del kake druge daljše besede; lov. past iz votlega debla in težkega ošiljenega kola, ki usmrti žival; zool. trden, na spodnjem koncu cevast osrednji del ptičjega peresa ♪
  15.      túlež  -a m (ȗ) ekspr. 1. tuljenje: slišati tulež; tulež volkov / tulež letal nad mestom 2. redko kdor tuli: on je nesramen tulež ♪
  16.      túlipanast  tudi tulipánast -a -o prid. (ȗ; ȃ) podoben cvetu tulipana: tulipanast cvet ♪
  17.      túlipanov  tudi tulipánov -a -o (ȗ; ȃ) pridevnik od tulipan: tulipanova čebulica ♪
  18.      túlipanovec  tudi tulipánovec -vca m (ȗ; ȃ) vrtn. visoko okrasno drevo z velikimi zelenkasto rumenimi cveti, Liriodendron tulipifera: gladka debla tulipanovcev ♪
  19.      túlipovec  -vca m (ȗ) vrtn. visoko okrasno drevo z velikimi zelenkasto rumenimi cveti, Liriodendron tulipifera: cvetoči tulipovci; platane in tulipovci ♪
  20.      tulíti  in túliti -im nedov. (ȋ ú) 1. oglašati se z močnim, zateglim, temnim glasom: psi, volkovi tulijo / bik je tulil rjovel / ekspr.: tulil je in hropel, da ga je bilo groza poslušati; ranjenec je tulil od bolečine // dajati tuljenju podobne glasove: morje je tulilo / granate so jim tulile nad glavami // z močnim, zateglim, enakomernim glasom dajati signale: sirene tulijo / preh. tuliti alarm 2. slabš. zateglo, divje kričati: na cesti je tulila množica; začel je tuliti in psovati / tulile so druga na drugo / preh. tuliti parole, povelja; vrzimo ga v vodo, so tulili / preh. tulili so pesmi glasno prepevali 3. ekspr. glasno, zateglo jokati: ženske so tulile, da jih ni bilo mogoče poslušati; tulila je od jeze, togote / otrok je celo noč tulil jokal 4. ekspr. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: burja tuli okrog oglov; zunaj je tulil veter, vihar; pren. groza ji je tulila v srcu ● kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti kdor je v družbi z moralno negativnimi osebami, mora tem prilagoditi svoje izjave, ravnanje tulé knjiž.: veter je tule pihal od juga tuleč tulèč -éča -e: zver se je tuleč dvignila na zadnje noge; tuleči glasovi; tuleča množica ♪
  21.      túliti se  -im se nedov. (ú ū) 1. ekspr. kriviti se, upogibati se: plamenčki migotajo, se tulijo 2. ekspr. prikrivati se, skrivati se: zdaj se naj nihče več ne tuli / čelo se tuli pod gostimi lasmi 3. nar. stiskati se, privijati se: maček se tuli k peči ♪
  22.      tulívec  -vca m (ȋ) kdor tuli: slišati tulivca ◊ zool. južnoameriška opica z oprijemalnim repom, ki se oglaša z zelo močnimi glasovi; vriskač ♪
  23.      tuljáva  -e ž (ȃ) 1. navadno cevasta priprava z višjima robovoma, na katero se kaj navija: naviti nit, žico na tuljavo; lesena, papirnata tuljava / tuljava za telefonski kabel / porabiti tuljavo sukanca 2. redko tul, tulec: vzeti puščico iz tuljave / zviti list papirja v tuljavo 3. cevast prostor, skozi katerega kaj prehaja: omesti tuljavo v dimniku / dimniška, prezračevalna tuljava 4. grad., navadno s prilastkom element za sestavljanje cevi: izdelovati dimne, ventilatorske tuljave 5. star. cevasti končni del kake priprave, posode; dulec: tuljava lijaka, steklenice 6. elektr. žica, zvita v vijačnico: tuljave transformatorja / indukcijska, magnetilna tuljava / naviti tuljavo ♦ strojn. vžigalna tuljava ki s pretvarjanjem nizke napetosti v visoko omogoča vžig eksplozivne zmesi v motorju z notranjim zgorevanjem ♪
  24.      tuljávica  -e ž (ȃ) manjšalnica od tuljava: naviti nit na tuljavico / povezati konca tuljavice z virom električnega toka ♪
  25.      tuljávka  -e ž (ȃ) knjiž., redko tuljava: naviti sukanec na tuljavko ♪

   43.041 43.066 43.091 43.116 43.141 43.166 43.191 43.216 43.241 43.266  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA