Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (42.841-42.865)



  1.      trhljív  -a -o prid. ( í) 1. redko trohljiv: trhljiv les 2. zastar. trhel: trhljiv štor
  2.      trhlôba  -e ž (ó) redko trohnoba: trhloba lesa / duh po trhlobi
  3.      tŕhlost  -i ž (ŕ) stanje trhlega: trhlost lesa; gniloba in trhlost // ekspr. nemoč, šibkost: trhlost države / trhlost političnega sistema
  4.      trhlovína  -e ž (í) redko trohnoba: svetlikanje trhlovine / duh po trhlovini
  5.      tri  gl. trije
  6.      tri...  ali trí... in tri... prvi del zloženk () 1. nanašajoč se na število tri: tridelen, trikrat, trimesečje, trinadstropen, tristo 2. za tri večji od vsote desetic, na katere se nanaša: triindvajset
  7.      triáda  -e ž () 1. knjiž. skupina treh enot, trojica: uvrščati elemente v triade; triade barv; triada rimskih božanstev ♦ filoz. dialektična triada teza, antiteza, sinteza kot osnovne stopnje razvoja; kem. triada skupina treh elementov s podobnimi kemičnimi lastnostmi in približno enakimi razlikami v atomski masi 2. geol. obdobje mezozoika, v katerem so se pojavile praproti, rastline, podobne palmam, in sesalci; trias: ostanki plazilcev iz triade
  8.      triáden  -dna -o prid. () nanašajoč se na triado: triadni sistem / triadne plasti
  9.      trialístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na trializem: trialistična ureditev države / odklanjati trialistično monarhijo
  10.      trialízem  -zma m () zgod., do 1918 ideja o razdelitvi avstroogrske monarhije v tri državne enote: odklanjati, zagovarjati trializem / prizadevanje za dosego trializma ◊ jur. trializem kazenskih sankcij delitev kazenskih sankcij na kazni, varstvene in vzgojne ukrepe
  11.      triángel  -gla m (á) 1. knjiž. trikot, trikotnik: pozidati triangel med cestama in progo 2. muz. glasbilo v obliki jeklenega, v enem kotu odprtega, na vrvici visečega trikotnika, na katerega se udarja s paličico, trikot: igrati na triangel
  12.      triangulácija  -e ž (á) geod. postopek, pri katerem se v mreži trikotnikov na zemeljskem površju izmerijo vsi koti in dolžina vsaj ene stranice: sodelovati pri triangulaciji
  13.      triangulacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na triangulacijo: triangulacijske meritve / triangulacijska mreža mreža točk, dobljena s triangulacijo; triangulacijska točka s triangulacijo določena stalna točka na zemeljskem površju; znamenje, ki označuje tako točko; triangulacijska znamenja
  14.      trianónski  -a -o prid. (ọ̑) zgod., navadno v zvezi trianonska pogodba mirovna pogodba med članicami velike antante in Ogrsko, sklenjena 4. julija 1920 v Trianonu
  15.      trías  -a m () geol. obdobje mezozoika, v katerem so se pojavile praproti, rastline, podobne palmam, in sesalci: trias, jura, kreda
  16.      tríasen  -sna -o () pridevnik od trias: triasni apnenec; triasni skladi
  17.      tríatlon  -a m () šport., navadno v zvezi olimpijski triatlon do 1972 tekmovanje v dviganju uteži tezno, s sunkom in s potegom, olimpijski troboj: v olimpijskem triatlonu je dvignil 450 kilogramov
  18.      triáža  -e ž () med. razvrščanje bolnikov, poškodovancev v skupine glede na vrsto in težo poškodbe, obolenja, nujnost obravnave: opraviti triažo; triaža in prevoz ranjencev ◊ ped. triaža mladoletnih prestopnikov
  19.      triážen  -žna -o prid. () nanašajoč se na triažo: triažna skupina / triažno delo / triažna ustanova
  20.      tribáda  -e ž () knjiž. lezbijka: spolna nagnjenja tribad
  21.      tribalízem  -zma m () knjiž. težnja po uveljavljanju koristi plemenske skupnosti, kake skupine, ki ni v skladu s koristmi države, širše skupnosti: tribalizem v Afriki
  22.      tríbárven  -vna -o prid. (-) ki je treh barv: tribarven trak; tribarvna zastava / tribarvni gonič gonič rjave barve s črno zgornjo dlako po hrbtu, trupu in belimi lisami po vratu, šapah in konici repa; tribarvni tisk; tribarvna znamka
  23.      tríbárvnica  -e ž (-) knjiž. tribarvna zastava: izobesiti, razviti tribarvnico; francoska tribarvnica // trak z barvami te zastave: s tanko tribarvnico okrašen venec
  24.      tríbrázden  -dna -o prid. (-ā) agr., v zvezi tribrazdni plug plug, ki istočasno reže, orje tri brazde
  25.      tribún  -a m () 1. zgod., pri starih Rimljanih davčni uradnik v tribusu: služba tribuna ♦ zgod. ljudski tribun zakoniti predstavnik plebejcev pri starih Rimljanih; vojaški tribun višji častnik v starorimski legiji 2. knjiž. kdor javno zastopa, brani pravice, interese kake skupnosti: postal je delavski, kmečki tribun; tribuni ljudskih množic / tribun socialističnih idej glasnik, zagovornik

   42.716 42.741 42.766 42.791 42.816 42.841 42.866 42.891 42.916 42.941  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA