Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (4.191-4.215)


  1.      delazmóžen  -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) zmožen za delo: v vasi je trideset delazmožnih ljudi / bil je nadarjen in delazmožen uradnik sposoben ♪
  2.      delazmóžnost  -i ž (ọ́) zmožnost za delo: skrbeti za zdravje in delazmožnost; zmanjšana delazmožnost ♪
  3.      delažêljen  -jna -o prid. (é ē) željen delati: delaželjni ljudje / delaželjen temperament ♪
  4.      délce  -a s (ẹ̄) ekspr. manjše umetniško, literarno delo: to je njegovo prvo delce; izvajali so tudi zelo zanimivo glasbeno delce ♪
  5.      délček  -čka m (ẹ̄) manjšalnica od delec: to je le delček celote; ekspr. zgodilo se je v delčku sekunde / delček mehanizma ♪
  6.      délčič  -a m (ẹ̄) ekspr. delček: delčič snovi / razstavil je stroj do najmanjšega delčiča ♪
  7.      deleátur  -ja m (ȃ) tisk. grafično znamenje, ki nakazuje izpustitev, črtanje česa, zlasti pri korekturah: napisati na rob odstavka deleatur [ϑ] ♪
  8.      délec  -lca m (ẹ̄) majhen del: poškodoval ga je delec granate / ekspr. to se je zgodilo v delcu sekunde / en delec vodika in en delec klora / razstaviti stroj na dele in delce ◊ fiz. delci alfa in alfa delci jedra helijevih atomov, ki jih oddajajo nekatere radioaktivne snovi pri razpadanju; osnovni ali elementarni delec najmanjši del snovi ali energije; geogr. delci na pravilne dolge in ozke parcele razdeljeno kmetijsko zemljišče ♪
  9.      delegácija  -e ž (á) skupina ljudi, izbranih in pooblaščenih za zastopanje določenih interesov, odposlanstvo: poslati, sestaviti, sprejeti delegacijo; izvolili so ga v delegacijo; parlamentarna, vladna delegacija; šef, vodja delegacije ♦ jur. voliti odbornike po načelu delegacije po delegatskem volilnem sistemu; delegacija prenos pristojnosti od enega organa na drugega ♪
  10.      delegátka  -e ž (ȃ) ženska, ki je izbrana in pooblaščena za zastopanje določenih interesov, odposlanka: delegatke na kongresu; zbrala se je množica delegatov in delegatk ♪
  11.      délen  -lna -o prid. (ẹ̑) 1. ki obsega, predstavlja samo del česa: delni sončni mrk 2. ki ne obstoji v popolni meri: akcija je imela samo delen uspeh; delna prepoved jedrskih poskusov; to je samo delna rešitev / očeta je zadela delna kap; delna oblačnost; delno znanje jezika ◊ jur. delna pomilostitev pomilostitev, pri kateri je obsojencu odpuščen le del kazni; šol. delni izpit izpit, ki obsega del snovi zaključnega izpita délno prisl.: kar je povedal, je samo delno res; stroške bo delno krilo podjetje, nekaj pa bodo prispevali posamezniki; delno sposoben za delo; delno vseljiva hiša ♪
  12.      délež  -a m (ẹ̑) 1. kar ob delitvi česa odpade na posameznika: vsak bo dobil svoj delež; zahteval je svoj delež; delež od dobička / imeti delež po očetu; izplačal je bratu njegov delež del dediščine / publ.: glavni delež celotnega uvoza odpade na naše podjetje; nositi delež odgovornosti del 2. s čimer kdo sodeluje, pomaga pri skupnem prizadevanju: ugotoviti delež slovenske industrije v skupnem izvozu / list ima važen delež pri oblikovanju politične zavesti; tudi on je prispeval svoj delež k temu, da smo zmagali ● ekspr. pri dobičku je pograbil levji delež vzel si je največji del dobička; publ. levji delež k uspehu komedije je prispeval nosilec glavne vloge ima največ zaslug za uspeh; star. nesreča je bila njegov življenjski delež v življenju je bil vedno nesrečen ◊ ekon. delež znesek, s katerim je kdo udeležen pri glavnici kake gospodarske organizacije ali podjetja; jur. dedni delež ki pripada posameznemu dediču; nujni delež ki ga zakoniti dedič mora dobiti ♪
  13.      deléžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. v povedni rabi, navadno z rodilnikom ki kaj dobi, doživi: biti deležen pozornosti, sreče, sovraštva; v mladosti je bila deležna dobre vzgoje; ali bom tudi jaz česa, pog. kaj deležen? / publ. gostje so bili deležni toplega sprejema / bil je deležen dobička dobil je delež od dobička 2. zastar. udeležen, prisoten: povabi ljudi, da bodo deležni pri zabavi ♪
  14.      deléžiti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) zastar. dajati, deliti: drugim deležiti dobrine deléžiti se star. biti deležen česa: deležila se je vsakega njegovega veselja ♪
  15.      deléžnik  -a m (ẹ̑) 1. lingv. glagolska oblika v pridevniški ali prislovni funkciji: deležnik na -č; trpni deležnik 2. zastar. udeleženec: vsi deležniki se spominjajo izleta ♪
  16.      delfín  -a m (ȋ) 1. ribi podoben morski sesalec z velikim kljunastim gobcem: delfini sledijo ladjam; delfini so se poganjali iz vode 2. šport. prsno plavanje, pri katerem se plavalec izmenoma potaplja in dviga na površje: plavati delfina ♪
  17.      delikáten  -tna -o prid., delikátnejši (ȃ) s širokim pomenskim obsegom 1. neprijeten, težaven, kočljiv: najti izhod iz delikatnega položaja; vzgoja je delikatna stvar; pogovor se je bližal najdelikatnejši točki; njegovo delo je odgovorno in delikatno; dotaknila sta se delikatnega vprašanja / v romanu opisuje zelo delikatne situacije 2. nežen, rahel, občutljiv: to je delikaten človek / barve v delikatnih tonih / knjiž. sodniki so bili zelo delikatni do njega rahločutni, obzirni 3. knjiž., redko okusen, slasten: delikatna juha, riba delikátno prisl.: zadevo je treba delikatno urediti; izraža se delikatno izbrano, lepo ♪
  18.      delikatésa  -e ž (ẹ̑) 1. zelo okusna, izbrana jed: trgovina je bogato založena z raznimi delikatesami; želvja juha velja za posebno delikateso; trgovec z delikatesami / ekspr. mlad krompir je zame prava delikatesa 2. delikatesna trgovina: kupiti v delikatesi; bila je prodajalka v delikatesi ♪
  19.      delíkt  -a m (ȋ) 1. jur. kršitev pravila za družbeno sožitje, ki je zanjo s pravnim predpisom določena kazen: delikt obsega kazniva dejanja, gospodarske prestopke in vse vrste prekrškov / civilnopravni, mednarodnopravni delikt 2. nedopustno dejanje ali ravnanje: to je hud delikt; moralni delikt ♪
  20.      delíkten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na delikt: deliktna sposobnost / deliktna obveznost ♪
  21.      delinkvéntnost  -i ž (ẹ̑) 1. lastnost, značilnost delinkventnega človeka: neurejene družinske razmere so pogost vzrok delinkventnosti mladoletnikov 2. delinkvenca: delinkventnost med mladino ♪
  22.      deliránt  -a m (ā á) med. kdor je v deliriju: alkoholni delirant ♪
  23.      delítelj  -a m (ȋ) 1. mat. število, s katerim se deli: delitelj in deljenec / največji skupni delitelj največje celo število, s katerim se delijo dana cela števila 2. redko delivec: delitelj je razdelil karte ♪
  24.      delítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od deliti: delitev dohodka na posamezne sklade; delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast; delitev parcele na tri dele; delitev po delu; pravilnik o delitvi osebnih dohodkov / delitev hrane poplavljencem ♦ ekon. delitev dela delitev enotnega produkcijskega procesa na več ločenih procesov; mednarodna delitev dela specializacija posameznih narodnih gospodarstev na proizvajanje posameznih vrst blaga, ki jih na svetovnem trgu med seboj zamenjujejo 2. biol. razmnoževanje organizmov z razpolovitvijo: podolžna, prečna delitev / delitev celice razpolovitev celice tako, da se najprej razpolovi jedro, nato pa ostali del 3. strojn. razdalja med ponavljajočimi se oblikami ali elementi na delih stroja: delitve pri zobniku niso enakomerne; utorska delitev ♪
  25.      delíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. iz celote delati, napravljati dele: jarek deli njivo na dva dela; deliti na pet delov; zavesa deli sobo v dva prostora / dobiček sta pošteno delila / deliti ljudi na dobre in slabe 2. nav. ekspr. od večje količine dajati po delih: mati jim je delila orehe in hruške / deliti darove, miloščino; darežljivo deliti / učitelj je delil zaušnice; pren., nav. iron. deliti nauke; deliti ljudem pravico 3. navadno v zvezi z z ne imeti česa sam, ampak skupaj s kom: deliti sobo s prijateljem / z nikomer noče deliti oblasti, odgovornosti; prvo mesto si delita naš in avstrijski smučar / ekspr. delila je z možem veselje in žalost; deli usodo s svojimi tovariši, svojih tovarišev ima enako usodo // dajati kaj od svojega: vsak grižljaj je delila z njim; kar je imel, je delil z reveži; vedno je našel koga, da je delil z njim 4. biti, nahajati se vmes: Gibraltarski preliv deli Afriko od Pirenejskega polotoka; delilo ju je rešetkasto okno; pren. od tega dogodka nas deli skoraj osemdeset let; štel je dneve, ki ga še delijo od vrnitve domov ločijo 5. mat. delati računsko operacijo, pri kateri se ugotavlja, kolikokrat je deljenec večji od delitelja: deliti in množiti; deliti dvajset s pet ● publ. ne delim vašega mnenja nisem takega mnenja kot vi; ekspr. dêli in vladaj! vnašaj neslogo med ljudi, narode, da jim boš lažje gospodoval, vladal ◊ biol. celica se deli se razpolavlja tako, da se razpolovi najprej jedro, nato pa ostali del; lingv. deliti besedo prenesti del besede na koncu vrste v naslednjo deljèn -êna -o: nosil je črno, deljeno brado; deljeni delovni čas delovni čas dopoldne in popoldne ∙ v pisarno sem stopil z deljenimi občutki različnimi, negotovimi; mnenja so deljena so različna, se ne skladajo ♦ mat. deset deljeno s pet je dve ♪

   4.066 4.091 4.116 4.141 4.166 4.191 4.216 4.241 4.266 4.291  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA