Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
2 (41.666-41.690)
- štókavec -vca m (ọ̄) lingv. kdor govori štokavščino: štokavci in čakavci ♪
- štóla -e ž (ọ̑) 1. dolgemu, širokemu šalu podobno ogrinjalo, navadno iz krzna, tkanine: ogrnjena je bila s krzneno štolo; štola iz hermelina 2. rel. liturgično oblačilo v obliki širokega traku za okoli vratu kot znamenje duhovništva pri opravljanju bogoslužja: dati štolo okrog vratu; nositi štolo 3. pri starih Rimljanih dolgo, nagubano vrhnje oblačilo matron, navadno z rokavi: obleči štolo ♪
- štór -a tudi štòr štôra m (ọ̑; ȍ ó) 1. po podiranju drevja preostali del debla: štori so moleli iz zemlje; izkopati, izruvati štor; iz štorov so pognale mladike; zasadil je sekiro v štor; usedel se je na štor; grčav štor; trhel, votel štor; kaj stojiš kakor štor / bukov, hrastov štor / drevesni štor 2. zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu: porezane zeljne glave je obrnila s štori navzgor / zeljni štor ∙ pog. klobuk jurčka je bil črviv, štor pa ne bet 3. slabš. neroden, okoren človek: to ti je pravi štor; ne bodi tak štor / kot psovka umakni se, štor nerodni ♪
- štórast -a -o prid. (ọ̄) slabš. neroden, okoren: štorast človek; v družbi je precej štorast; štorast kot medved zelo / štorasti čevlji; spoznal ga je po štorasti hoji / štoraste noge / izmislil si je zelo štorast izgovor slab / kot psovka štor štorasti štórasto prisl.: štorasto je opletal z rokami ♪
- štórija -e ž (ọ́) pog. 1. zgodba, povest: napisati štorijo; poslušati, pripovedovati štorije; detektivske, pustolovske štorije; v romanu je opisana zapletena ljubezenska štorija // nav. mn. neresnična pripoved, izmišljotina: to so same babje štorije; pripoveduje take štorije, da jim niti sam ne verjame 2. neprijeten dogodek, afera: to je bila umazana štorija // doživljaj, dogodek: povedal je zabavno štorijo s potovanja / ujeli so ga, pa je bilo štorije konec ● ekspr. to je pa dolga štorija o tem bi se dalo veliko povedati; ekspr. kaj bi govoril, to je že stara štorija tako se navadno zgodi, tako stvari potekajo ♪
- štórklja -e ž (ọ̑) 1. velika močvirska ptica selivka z belim perjem po telesu, črnimi perutmi in dolgimi golimi nogami: štorklja je gnezdila na strehi; štorklje so klopotale s kljuni; stoji na eni nogi kakor štorklja ∙ evfem. štorklja ti bo prinesla bratca rodil se ti bo bratec ♦ zool. bela, črna štorklja 2. med drugo svetovno vojno nemško enokrilno izvidniško letalo: štorklja preletava sovražnikovo ozemlje / nemška štorklja ♪
- štórkljast -a -o prid. (ọ̑) ekspr. 1. neroden, okoren: štorkljasta ženska / štorkljasti čevlji; prepoznala ga je po štorkljasti hoji 2. tak kot pri štorklji: človek s štorkljastimi nogami ♪
- štorkljáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. hoditi z nerodnimi, okornimi koraki: ne štorkljaj, da ne zbudiš otroka; štorkljala je s prevelikimi čevlji; štorkljati po cesti, sobi // hoditi, iti: kaj neprestano štorkljaš ven in noter štorkljáje: štorkljaje so šli po stopnicah štorkljajóč -a -e: štorkljajoč iti; na hodniku so se oglasili štorkljajoči koraki; vrsta štorkljajočih ljudi ♪
- štós -a m (ọ̑) žarg. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina: izmišlja si vedno nove štose; poznam take štose; dober, obrabljen štos; gimnazijski štosi / v povedno-prislovni rabi to bi bil štos, če bi se mož vrnil / kar tako, za štos se je prijavil ne z resnim namenom ∙ žarg. ti si pa za štose si šaljiv, neresen ♪
- štosêr -ja m (ȇ) žarg. šaljivec, neresnež: to je velik štoser ♪
- štradón -a m (ọ̑) pot, cesta na Ljubljanskem barju z jarkoma na obeh straneh in navadno drevoredom: zgraditi štradon / stanovati na Velikem štradonu ♪
- štrájk -a m (ȃ) pog. stavka: štrajk se pripravlja; organizirati, voditi štrajk; splošni štrajk; velik rudarski štrajk / politični, protestni štrajk ♪
- štrájkar -ja m (ȃ) pog. stavkar: štrajkarje so odpustili z dela ♪
- štrájkati -am nedov. (ȃ) pog. stavkati: delavci štrajkajo ∙ pog., ekspr. v dvorani je bilo vroče, ker so prezračevalne naprave štrajkale niso delovale, delale; pog., ekspr. vsi pijejo, samo ti štrajkaš nočeš piti ♪
- štrájkoven -vna -o prid. (ȃ) pog. stavkoven: izvoliti štrajkovni odbor ♪
- štráma -e ž (á) nar. omejen, neumen človek: ne druži se s to štramo ♪
- štrámast -a -o prid. (á) nar. omejen, neumen: štramast človek; bila je malo štramasta ♪
- štramáti -ám nedov. (á ȃ) nar. hoditi brez cilja: ponoči štrama okoli, podnevi bi pa spal ∙ nar. kaj pa spet štramaš govoriš neumnosti ♪
- štrapác -a m (ȃ) nižje pog. velik napor, zlasti fizičen: bati se štrapaca / počivati po hudem štrapacu ∙ nižje pog. čevlji za štrapac trdni, trpežni ♪
- štŕcati -am nedov. (r̄ ȓ) redko 1. slišno brizgati: iz vimena je štrcalo gosto mleko / preh. štrcati slino iz ust 2. škropiti: blato mu je štrcalo po obleki ♪
- štŕcelj -clja m (ŕ) 1. po rezanju, sekanju preostali del navadno tanjšega debla, stebla, veje: odsekal je drevesce pri tleh, da ne bi ostal štrcelj; odžagati štrcelj tik ob deblu; štrcelj veje // temu podoben del česa sploh: štrcelj lopatnega držaja; svečni štrclji 2. zakrneli ud ali po odstranitvi dela uda preostali del: natakniti protezo na štrcelj; namesto rok ima le dva štrclja / štrcelj jezika, repa ♪
- štrénica -e ž (ẹ́) manjšalnica od štrena: previti štrenico v klobčič / štrenice sivih las ♪
- štŕk medm. (ȓ) izraža glas pri brizganju, škropljenju: s pištolo na vodo je brizgal okrog sebe: štrk, štrk ♪
- štŕkati -am nedov. (r̄ ȓ) 1. dajati kratke, odsekane glasove zlasti pri brizgu, padcu: dež je štrkal na okna / brezoseb. v kotlu je štrkalo in šumelo 2. redko slišno brizgati: mleko štrka v golido ● ekspr. iskre so štrkale na vse strani se hitro razprševale, švigale; nar. z drevja štrka zrelo sadje pada ♪
- štŕkavec -vca m (ŕ) 1. bot. rastlina z bodeče dlakavim ležečim steblom in rumenimi cveti, Ecballium: s štrkavcem porasla steza 2. nar. štajersko pobalin, pobalinček: štrkavci so mu obrali češnje ♪
41.541 41.566 41.591 41.616 41.641 41.666 41.691 41.716 41.741 41.766