Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (41.041-41.065)



  1.      šampánjec  -jca m () 1. agr. kakovostno peneče (se) vino iz francoske pokrajine Champagne: steklenica šampanjca 2. pog. peneče (se) vino: piti šampanjec; kozarec šampanjca
  2.      šampánjski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na šampanjec: šampanjski zamašek / šampanjski kozarci; šampanjska steklenica steklenica iz močnejšega stekla z daljšim vratom / šampanjska barva rumenkasta barva 2. agr., v zvezi šampanjska reneta zimsko jabolko zelene ali rumene barve
  3.      šampión  -a m (ọ̑) publ. 1. posameznik ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže prvo mesto; prvak: postati šampion; kolesarski šampion; šampion v plavanju / svetovni šampion 2. navadno z rodilnikom kdor se posebno odlikuje v čem: šampion znanja
  4.      šampiónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na šampione: šampionska forma / doseči šampionski naslov naslov prvaka
  5.      šánsa  -e ž () pog. 1. nav. mn. možnost, upanje: imeti, zapraviti šanse; biti brez šans; kljub pridnosti nima veliko šans, da bi uspel v življenju ∙ pog. pri njej nima (nobenih) šans zaman si prizadeva za njeno naklonjenost, ljubezen 2. priložnost, prilika: to je bila enkratna šansa; te šanse ne smeš izpustiti, zamuditi; dati komu šanso za kaj / to je tvoja zadnja šansa
  6.      šansón  tudi chansón -a [ša-] m (ọ̑) popevka z vsebinsko zahtevnejšim besedilom, po izvoru iz Francije: komponirati, peti šansone; francoski, italijanski šanson; pevka šansonov
  7.      šansonétka  -e ž (ẹ̑) 1. šansonjerka: slavna francoska šansonetka 2. v francoskem okolju pevka lahkotnih, zbadljivih, opolzkih pesmi, popevk: pesmi šansonetk
  8.      šansonjé  tudi šansonjêr -ja m (ẹ̑; ) pevec šansonov: koncert francoskega šansonjeja
  9.      šansonjêrka  -e ž () ženska oblika od šansonje: popularna francoska šansonjerka
  10.      šantáč  -a m (á) slabš. šepavec: šantač je odšepal naprej
  11.      šantán  -a m () v francoskem okolju, nekdaj kavarna, v kateri priložnostno nastopajo pevci ali glasbeniki
  12.      šántast  -a -o prid. (á) slabš. šepast: biti šantast in grbast
  13.      šantáti  -ám nedov.) slabš. šepati: zaradi rane na nogi šanta; šantal je na levo nogo / konj šanta // težko, nerodno hoditi: starec je šantal za vozom / ves dan šanta okrog hiše
  14.      šántav  -a -o prid. (á) slabš. šepast: mož je bil šantav; šantav na desno, levo nogo // kriv, neraven: biti šantave postave / sedel je na šantavo pručko vegasto, polomljeno
  15.      šántavec  -vca m (á) slabš. šepavec: šantavca ni marala za moža
  16.      šàp  medm. () izraža hiter prijem, ujetje: bliskovito je stegnil roko in šap, jo je ujel
  17.      šápa 2 -e ž (á) nar. kamniti obod kraškega vodnjaka: sklanjali so se nad šapo in gledali v vodo
  18.      šapáti  -ám tudi šápati -am nedov.; ā ) ekspr. 1. udarjati s šapo: pes je praskal in šapal po vratih 2. iti, hoditi: med drevjem šapa medved
  19.      šápka 1 -e ž (á) redko šapica: veverica je s šapkama pobirala orehe
  20.      šápka 2 -e ž () zlasti v ruskem in srbskem okolju kapa, kučma: vojaki so mahali s šapkami
  21.      šára 1 -e ž (á) nav. slabš. 1. malo vredni, odvečni predmeti: bajta je bila polna cunj in šare / prostor za spravljanje vsakovrstne šare / najti, vreči kaj med staro šaro; to še ni za v staro šaro je še uporabno // malo vredno blago: ta šara je vse, kar imam; kdo bo kupil tako šaro 2. malo vredni drobni predmeti: pospravila je šaro, ki jo je stresla iz torbe; pisana šara // predmeti sploh: lopa je zasedena z zidarsko šaro; pesek, kamenje in druga šara okrog hiše ● slabš. ti spadaš med staro šaro tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; žarg., grad. povišati zid za eno šaro za eno vrsto opeke, zidakovgastr. jed iz krompirja, korenja, repe, kolerabe in mesa, navadno svinjske glave
  22.      šára 2 -e ž (á) 1. star. lisa, pega: gobe z velikimi šarami na klobuku / pred očmi so se mu delale svetle šare 2. zastar. barva: namazati s šaro / šara cvetov
  23.      šárati 1 -am nedov. () zastar. delati pisano, raznobarvno: šarati vzorce / bliski šarajo nebo
  24.      šárati 2 -am nedov.) nar. dolenjsko 1. počasi, okorno hoditi: vsak večer dolgo šara po kuhinji / starec je počasi šaral proti domu 2. drsati, drgniti: med vožnjo je šaral z nogami po tleh; veje so se šarale ob kolesa
  25.      šárec 2 -rca m () žarg., voj. mitraljez, strojnica: streljati s šarcem; šarci in brzostrelke / mitraljez šarec

   40.916 40.941 40.966 40.991 41.016 41.041 41.066 41.091 41.116 41.141  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA