Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (4.091-4.115)


  1.      deformacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na deformacijo: deformacijska stopnja / deformacijska sila ♪
  2.      deformátor  -ja m (ȃ) kdor kaj deformira: deformator revolucionarnega duha ♪
  3.      defórmen  -mna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko skažen, iznakažen: deformna postava ♪
  4.      deformíranec  -nca m (ȋ) knjiž. deformiran človek: živel je med pohabljenci in deformiranci ♪
  5.      deformíranje  -a s (ȋ) glagolnik od deformirati: deformiranje drevesnih vrhov / birokratsko deformiranje razvoja ♪
  6.      deformíranost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost deformiranega: deformiranost prsta / duševna deformiranost ♪
  7.      deformírati  -am dov. in nedov. (ȋ) spremeniti naravno, pravilno obliko česa; skaziti, iznakaziti: bolezen mu je postavo močno deformirala; slikar je deformiral obraze v grozljive spake; les spomladanske sečnje rad razpoka in se deformira // spremeniti prvotno, dano obliko česa, preoblikovati: pritisk je železne plošče precej deformiral; vzmet se elastično deformira / pisatelj je po potrebi realnost tudi deformiral deformíran -a -o: deformiran značaj; deformirana noga; deformirano deblo ♪
  8.      deformitéta  -e ž (ẹ̑) med. skaženost, iznakaženost: deformiteta čeljusti, hrbtenice ♪
  9.      defórmnost  -i ž (ọ̑) knjiž., redko skaženost, iznakaženost ♪
  10.      defravdácija  -e ž (á) knjiž. poneverba: prikriti defravdacijo; defravdacija v podjetju ♪
  11.      defravdánt  -a m (ā á) knjiž. kdor kaj poneveri: ta človek je ničvrednež in defravdant ♪
  12.      defravdántski  -a -o (ā) pridevnik od defravdant: defravdantski uradnik ♪
  13.      defravdírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. poneveriti: kdo bi si mislil, da bo ta človek defravdiral ♪
  14.      deftín  -a m (ȋ) žametu podobna močna bombažna ali volnena tkanina: temno rdeč deftin; jopica iz deftina ♪
  15.      deftínast  -a -o prid. (ȋ) ki je iz deftina: deftinasta jopica ♪
  16.      degáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. star. metati, lučati: otroci degajo kamenje v vodo 2. nar., ekspr. nadlegovati, siliti v koga: O, saj ga stara dega in beza ven in ven (I. Zorec) ♪
  17.      degazácija  -e ž (á) teh. odstranitev plinov iz česa; razplinjenje: degazacija jekla ♦ voj. odstranitev bojnih strupov s kemičnimi sredstvi ♪
  18.      degazírati  -am dov. in nedov. (ȋ) teh. odstraniti pline iz česa; razpliniti: degazirati jeklo ♦ voj. odstraniti bojne strupe s kemičnimi sredstvi ♪
  19.      degazolináža  -e ž (ȃ) kem. odstranjevanje propana in butana iz zemeljskega plina ali nafte: naprave za degazolinažo // obrat, stavba za to delo: gradnja nove degazolinaže ♪
  20.      degažírati  -am dov. in nedov. (ȋ) šport. pri nogometu brcniti ali vreči žogo iz vratarjevega prostora v igrišče: vratar je daleč degažiral ♪
  21.      degenerácija  -e ž (á) 1. biol. spreminjanje, sprememba organa, organizma ali vrste organizmov na slabše; izrojevanje, izroditev: ugotoviti degeneracijo; degeneracija njegovega rodu; vzroki degeneracije 2. spreminjanje, sprememba na slabše sploh: gospodarska degeneracija; degeneracija stila ◊ med. obolenje, za katero je značilna neurejena presnova celice; distrofija ♪
  22.      degeneratíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na degeneracijo: degenerativne bolezni; degenerativno obolenje srca / degenerativna sprememba ♪
  23.      degenerírati  -am tudi degenerírati se -am se nedov. in dov. (ȋ) 1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov, izrojevati se: okostje je degeneriralo; rastlina, živalska vrsta degenerira 2. spreminjati se na slabše sploh: njegova revolucionarnost je degenerirala v birokratičnost; disciplina se je degenerirala v anarhijo ◊ med. celice degenerirajo njihova presnova je neurejena degeneríran -a -o: degeneriran človek, narod; degeneriran krompir; degeneriran organ / ekspr. to je degeneriran sadist ♪
  24.      degradácija  -e ž (á) 1. kazenska postavitev na nižji službeni položaj, navadno v vojski: po degradaciji so ga premestili na fronto; vzrok za degradacijo oficirjev je bilo njihovo vedenje / politična degradacija 2. postavitev na nižjo stopnjo z zmanjšanjem vrednosti, veljave: družbena degradacija fizičnega dela; degradacija človeka, jezika, umetnosti ◊ gozd. degradacija gozdnih tal poslabšanje tal zaradi slabega gospodarjenja z gozdom ♪
  25.      degradíranec  -nca m (ȋ) kdor je degradiran: kazenska četa je bila sestavljena iz samih degradirancev ♪

   3.966 3.991 4.016 4.041 4.066 4.091 4.116 4.141 4.166 4.191  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA