Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
2 (40.766-40.790) 
- suknén -a -o prid. (ẹ̄) ki je iz sukna: suknena obleka / sukneno blago ♪
- súkniti -em dov. (ú ȗ) zastar. švigniti: strela je suknila iz oblaka ♪
- súknja -e ž (ȗ) težko vrhnje moško oblačilo, ki sega navadno čez kolena in se spredaj zapenja: obleči, odpeti suknjo; črna, ponošena suknja; suknja z visokim ovratnikom; žep suknje / salonska suknja nekdaj suknjič, navadno črn, ki sega do kolen in ima zadnji del preklan ● star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; slabš. glej no, črna suknja duhovnik; star. prijazen je, čeprav nosi gosposko suknjo čeprav je gosposki človek; ekspr. že dva meseca nosi vojaško suknjo je pri vojakih; mala maša za suknjo vpraša s septembrom se začenja hladno vreme; preg. goste službe, redke suknje kdor zelo pogosto menjava delo, službe, revno živi ♪
- suknjáč -a m (á) zastar. gosposki človek, meščan: hotela se je poročiti s suknjačem, ne pa s kmetom ♪
- súknjica -e ž (ȗ) star. suknjič: obleči, sleči suknjico; moški v rjavi suknjici ♪
- súknjič -a m (ȗ) vrhnje oblačilo, zlasti moško, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja: obleči, zapeti si suknjič; usnjen, žameten suknjič; ovratnik suknjiča / dvovrstni suknjič z gumbi v dveh vrstah; lovski suknjič; natakarski suknjič; suknjič na en gumb ♪
- súknjičev -a -o (ȗ) pridevnik od suknjič: suknjičev gumb, žep ♪
- súkno -a s (ú) groba, debela, polstena volnena tkanina, ki se uporablja zlasti za zimske plašče in uniforme: tkati sukno; igralna miza, pokrita z zelenim suknom; hlače iz sukna; sukno in platno / norveško, škotsko sukno ♪
- sukulènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) nav. mn., bot. rastline, ki imajo veliko tkiva, vsebujočega vodo: kaktusi, netresk in drugi sukulenti / listni, stebelni sukulenti ♪
- sukulénta -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. sukulent ♪
- sukulénten -tna -o prid. (ẹ̑) bot. ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo; mesnat: sukulentni listi / sukulentne rastline ♪
- súkus -a m (ȗ) 1. agr. iz rastlin pridobljen naravni sok kot surovina za izdelavo sadnih sokov, sirupov; matični sok: malinov sukus 2. knjiž. jedro, bistvo: sukus problema ♪
- súlčar -ja m (ȗ) ribič, ki lovi sulce: izkušen sulčar ♪
- súlec -lca m (ȗ) 1. velika sladkovodna roparska riba z velikim gobcem in črnimi pegami: gojiti, loviti sulce; gibčen, težek sulec 2. ekspr. prebrisan, drzen človek, zlasti moški: temu sulcu ni nihče kos / kot nagovor ti presneti sulec ♪
- sulf... prvi del zloženk, kem. nanašajoč se na organske spojine z žveplom: sulfamid, sulfanilamid ♪
- sulfamíd -a m (ȋ) farm. sulfonamid: zdraviti s sulfamidi ♪
- sulfamíden -dna -o prid. (ȋ) farm. sulfonamiden: sulfamidna tableta ♪
- sulfát -a m (ȃ) kem. sol žveplove kisline: uporaba sulfatov za belila, gnojila, škropiva / amonijev, bakrov, kalcijev sulfat ♪
- sulfáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sulfat: sulfatna raztopina ♦ teh. sulfatna celuloza celuloza, pridobljena tako, da se lignin odstrani z natrijevim hidroksidom in natrijevim sulfatom ♪
- sulfíd -a m (ȋ) kem. spojina žvepla s kakim elementom: bakrov, srebrov, svinčev sulfid; vodikov sulfid ♪
- sulfíden -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sulfid: galenit, pirit in druge sulfidne rudnine / sulfidna spojina ♪
- sulfít -a m (ȋ) kem. sol žveplaste kisline: kalcijev sulfit; vodna raztopina natrijevega sulfita ♪
- sulfíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sulfit: sulfitni postopek ♦ teh. sulfitna celuloza celuloza, pridobljena tako, da se lignin odstrani z natrijevim hidrogensulfitom ♪
- sulfo... ali súlfo... prvi del zloženk (ȗ) kem. nanašajoč se na organske spojine z žveplom: sulfobenzen ♪
- sulfonamíd -a m (ȋ) farm. zdravilo, ki uničuje mikroorganizme, zlasti bakterije, ali zavira njihovo rast: zdravljenje s sulfonamidi ♪
40.641 40.666 40.691 40.716 40.741 40.766 40.791 40.816 40.841 40.866 
