Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (4.041-4.065)


  1.      de fácto  [defakto] prisl. (ȃ) knjiž. dejansko: de facto odloča sam / nova vlada je priznana de facto, ne pa še de iure ♪
  2.      defašizácija  -e ž (á) odprava, odpravljanje fašizma: izvesti defašizacijo / defašizacija znanosti ♪
  3.      defašizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) izvesti defašizacijo ♪
  4.      defekácija  -e ž (á) med. iztrebljanje: normalna defekacija ♪
  5.      defékt  -a m (ẹ̑) okvara, poškodba, zlasti na vozilu: imeti, popraviti defekt; defekt na pnevmatiki; na cilj je pripeljal brez defekta / pog. gumi defekt // pomanjkljivost, motnja, napaka: duševni, etični, telesni defekt ♪
  6.      defékten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. okvarjen, poškodovan: defekten stroj; defektno kolo / po nesreči je bila njegova roka defektna 2. med. telesno ali duševno nerazvit: defekten človek, otrok; defektna mladina; duševno defekten ♪
  7.      defektíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž., redko nepopoln, pomanjkljiv: defektivna tvarina ♦ lingv. defektivna beseda beseda, ki je nepopolna glede na oblikoslovni ali besedotvorni vzorec ♪
  8.      deféktnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost defektnega: defektnost stroja; stopnja defektnosti ♦ med. duševna defektnost ♪
  9.      deféktnosten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na defektnost: defektnostni pojavi v človekovem ravnanju ♪
  10.      defektológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za defektologijo: učitelj defektolog; visoka šola za defektologe ♪
  11.      defektologíja  -e ž (ȋ) veda o vzgoji in izobraževanju defektnih ljudi: študirati defektologijo; strokovnjak za defektologijo ♪
  12.      defektológinja  -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za defektologijo: učiteljica defektologinja ♪
  13.      defektolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na defektologijo: defektološki oddelek visoke šole ♪
  14.      defektoskopíja  -e ž (ȋ) teh. iskanje napak v materialu, zlasti v kovinah, z rentgenskimi žarki ali žarki gama: laboratorij za defektoskopijo; uporaba izotopov v defektoskopiji ♪
  15.      defenzíva  -e ž (ȋ) odbijanje sovražnikovega, nasprotnikovega napada, obramba: preiti iz defenzive v ofenzivo; potisniti sovražnikove čete v defenzivo; umakniti se v defenzivo; nogometno moštvo je bilo v defenzivi ♪
  16.      defenzíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na defenzivo, obramben: defenzivni boj; defenzivni položaj / defenzivni način igre ♦ voj. defenzivna bomba ročna bomba, ki se razleti v mnogo šrapnelov defenzívno prisl.: moštvo je igralo defenzivno ♪
  17.      defenzívka  -e ž (ȋ) žarg., voj. defenzivna bomba: nasekana defenzivka ♪
  18.      defenzívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost defenzivnega: defenzivnost njihovega boja / pasivna defenzivnost moštva ♪
  19.      defetíst  -a m (ȋ) kdor ni prepričan o uspehu kakega (pomembnega) dela, prizadevanja, malodušnež: med vojaki so se pojavljali defetisti ♪
  20.      defetístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na defetizem, malodušen: očitali so mu defetistično politiko umika; defetistična propaganda ♪
  21.      defetístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od defetist: obupana defetistka ♪
  22.      defetišizácija  -e ž (á) knjiž. odstranitev videza, da ima kaj posebno moč, vrednost: defetišizacija nacionalne ekonomije ♪
  23.      defetišizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. odstraniti videz, da ima kaj posebno moč, vrednost: defetišizirati preživele politične dogme ♪
  24.      defetízem  -zma m (ȋ) mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje: to ni več skepticizem, ampak defetizem; širiti med ljudmi defetizem; moreč defetizem; pojavi defetizma med vojaki ♪
  25.      defibrátor  -ja m (ȃ) les. stroj za drobljenje lesa v vlakna ♪

   3.916 3.941 3.966 3.991 4.016 4.041 4.066 4.091 4.116 4.141  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA