Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (40.341-40.365)


  1.      stísnjenje  -a s (ȋ) glagolnik od stisniti: preveza za stisnjenje nadlakti / poškodba zaradi stisnjenja / stisnjenje plina ♪
  2.      stísnjenost  -i ž (ȋ) 1. značilnost, stanje stisnjenega: stisnjenost pesti / občutek stisnjenosti utesnjenosti / ekspr. motila jih je njihova stisnjenost pretirana varčnost, skopost 2. ekspr. ozkost, omejenost: malomeščanska stisnjenost; stisnjenost podeželskega sveta ♪
  3.      stíšati  -am dov. (ȋ) narediti, da postane kaj tiho, tišje: stišati glas, jok / stišati orkester; stišati razposajene otroke pomiriti, umiriti stíšati se 1. postati tih, tišji: pogovor se je stišal; brezoseb. v razredu se je stišalo / glasovi so se stišali v šepetanje 2. ekspr. postati manj intenziven, manj izrazit; poleči se: hrup, vihar se stiša / bes v njem se ni stišal; bolečina se je polagoma stišala stíšan -a -o: vprašati s stišanim glasom; prisl.: stišano govoriti ♪
  4.      stišávati  -am nedov. (ȃ) delati, da postane kaj tiho, tišje: stišavati glas stišávati se postajati tih, tišji: jok se polagoma stišava ♪
  5.      stiščáti  -ím dov. (á í) star. pririniti: stiščati voz na breg / komaj se je stiščal skozi množico ♪
  6.      stíšček  -čka m (ȋ) teh. priprava za stisnjenje gumijaste cevi: zmanjšati pretok s stiščkom; gumijasta cevka pri sokovniku z jeklenim stiščkom ♪
  7.      stiševáti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da postane kaj tiho, tišje: stiševati glas stiševáti se postajati tih, tišji: pogovor se je stiševal ♪
  8.      stíški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Stično: stiška opatija ♦ lit. stiški rokopis in Stiški rokopis več zapisov v slovenskem jeziku v latinsko pisani rokopisni knjigi iz prve polovice 15. stoletja ♪
  9.      stíva  -e ž (ȋ) min. rudnina magnezijev silikat s hidroksilno skupino: na vodi plavajoča stiva; nahajališče stive ♪
  10.      stjuard  ipd. gl. steward ipd. ♪
  11.      stkáti  stkèm dov. (á ȅ) 1. narediti tekstilni izdelek s križanjem, prepletanjem osnovnih niti in votka: stkati blago, platno; stkati iz lanu, volne; stkati na statvah; ročno stkati / stkati preprogo, prt; pren., ekspr. pisatelj je mojstrsko stkal pripoved 2. narediti pajčevino: pajki stkejo mreže stkáti se ekspr. nastati, pojaviti se: na nebu so se stkale rahle meglice; pren. med njimi so se stkale trdne vezi prijateljstva stkán -a -o: stkan prt; doma stkano platno; povest prikazuje življenje, stkano iz preprostih dogodkov ♪
  12.      stláčiti  -im, in stlačíti in stláčiti -im dov. (á ȃ; ȋ á ȃ) 1. povzročiti, da kaj zaradi pritiska a) zavzame manjši prostor: stlačiti seno; silažo je treba dobro stlačiti / stlačiti glino z nogami b) spremeni prvotno obliko: stlačiti klobuk, škatlo / stlačiti grozdje, sadje 2. s prislovnim določilom s tlačenjem spraviti kam: vso krmo so stlačili v silos; obleko je stlačil v nahrbtnik, vrečo / stlačiti zmleto meso v čreva / ekspr.: stlačiti knjigo v torbo dati; taka stvar se lahko stlači v žep / ekspr. v spored so stlačili marsikaj uvrstili; pren., ekspr. stlačiti znanje v učence // ekspr. povzročiti, da je množica ljudi stisnjena na kakem prostoru: vse obiskovalce so stlačili v eno sobo; vsi so se stlačili v dvorano / živeli so raje na deželi, niso se dali stlačiti v bloke ● ekspr. fanta so stlačili v pisano majico, hlače in dokolenke oblekli; ekspr. kršilce reda so stlačili v zapor zaprli stláčen -a -o: stlačen klobuk; stlačeni so bili kot slaniki; stlačeno seno ♪
  13.      stláti  stéljem nedov., stêlji steljíte (á ẹ́) star. 1. nastiljati: stlati živini; stlati z listjem, s slamo 2. trositi, metati: stlati cvetje na pot ♪
  14.      stléti  stlím tudi iztléti -tlím dov., stlì tudi iztlì (ẹ́ í) tleč zgoreti: štor je stlel v peči / vse je stlelo v pepel; pren., ekspr. veselje v njenem srcu je stlelo ♪
  15.      stó  stôtih štev. (ọ̑ ó) 1. izraža število sto [100] a) v samostalniški rabi: stotim so podelili priznanje; šteti do sto; od stotih se jih je udeležilo zborovanja le sedemdeset; pripovedovali so o smrti stotih; prišlo jih je najmanj sto / star. obresti so pet od sto pet odstotkov; bankovci po sto b) v prilastkovi rabi: zbralo se je več sto ljudi; igrišče je dolgo kakih sto metrov; na sto tisoč prebivalcev jih je umrlo za to boleznijo tristo; članek naj obsega do sto vrstic / po stotih nastopih je prenehal tekmovati; tudi neskl.: v zadnjih sto(tih) letih se je marsikaj spremenilo; rodil se je na današnji dan pred sto(timi) leti / pohod sto(tih) žensk na Triglav // neskl. izraža številko sto: stanuje na Titovi 100; pet ulomljeno s sto 2. ekspr. izraža nedoločeno veliko količino: namesto njega lahko dobimo sto boljših; ni čudno, da je suh, ko pa ima sto težav / preden greš na pot, imaš sto in sto opravkov; sto in stokrat sem ti že povedal dostikrat; sto let ga že nisem videl zelo dolgo ● ekspr. svoje nazore je spremenil za sto osemdeset stopinj v celoti, popolnoma; star. v stotniji je poldrugi sto mož sto petdeset mož; ekspr. stavim sto proti ena, da ga ne bo popolnoma sem prepričan; pog. pihalo je ko sto hudičev zelo, močno ◊ ekon. indeks sto število, ki služi kot osnova za primerjavo drugih istovrstnih podatkov; geom. iztegnjeni kot meri sto osemdeset stopinj 180° ♪
  16.      sto...  ali stó... in sto... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na število sto: stodinarski, stoglav, stokraten, stoletje, stoletnik ♪
  17.      stóa  -e ž (ọ̑) 1. um., v stari Grčiji odprta dvorana, hodnik s stebri: zbiranje Zenonovih učencev v stoi 2. filoz. stoicizem: predstavnik grške, rimske stoe ♪
  18.      stóbárven  -vna -o prid. (ọ̑-ȃ) ekspr. mnogobarven: stobarvna svetloba se blešči ♪
  19.      stočíšče  -a s (í) zastar. kraj, prostor, kjer se kaj steka; stečišče: stočišče rek / mesto leži ob stočišču pomembnih prometnih poti ♪
  20.      stočíti  stóčim dov. (ȋ ọ́) s točenjem spraviti skupaj: stočiti ostanke vina v en sodček; prim. iztočiti ♪
  21.      stočíti  -ím dov., stóčil (ȋ í) nar. skotaliti: stočiti kamen; stočiti se po bregu ♪
  22.      stóčje  -a s (ọ̑) zastar. sotočje, stečišče: ob stočju rek je zrastlo naselje ♪
  23.      stódínarski  -a -o prid. (ọ̑-ȋ) ki ima vrednost stotih dinarjev: stodinarski bankovec ♪
  24.      stoênka  -e ž (ē) pog. tip srednje velikega osebnega avtomobila znamke Fiat: nesrečo je povzročil voznik stoenke ♪
  25.      stóg  -a m (ọ̑) 1. visoka stožčasta kopa, kopica zlasti sena, slame: delati stoge; zložiti snopje v stog; stog sena // debelejši kol na sredi kope, kopice: na poljih so stali prazni stogi 2. nar. gorenjsko kozolec: vihar je prevrnil stog; dajati seno v stog ♪

   40.216 40.241 40.266 40.291 40.316 40.341 40.366 40.391 40.416 40.441  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA