Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
2 (3.991-4.015) 
- debílnost -i ž (ȋ) med. lažja stopnja duševne nerazvitosti ♪
- debirokratizácija -e ž (á) odpravljanje birokratizma: debirokratizacija državnih organov; debirokratizacija uprave; proces debirokratizacije ♪
- debirokratizírati -am nedov. in dov. (ȋ) odpravljati, opuščati birokratizem: čas je, da začnemo debirokratizirati zdravstveno delo; debirokratizirati gospodarsko upravljanje ♪
- debitírati -am dov. in nedov. (ȋ) fin. obremeniti: debitirali smo vaš račun ♪
- debitirati prvič nastopiti gl. debutirati ♪
- dêblast -a -o prid. (é) podoben deblu: debele deblaste veje ♪
- dêblo -a s (é) 1. olesenelo steblo dreves: posekati deblo; drevesno deblo; debelo, ravno, suho, vejnato, votlo deblo; brezovo, hrastovo, smrekovo deblo; z mahom poraslo deblo 2. biol. najvišja sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva: deblo brstnic; deblo mnogočlenarjev 3. lingv. s pripono razširjeni koren besede; osnova: ajevsko deblo ◊ anat. možgansko deblo spodnji del možganov; navt. deblo spodnji del sestavljenega jambora; zgod. genealoško deblo grafični prikaz razvoja kake rodbine in rodbinskih zvez ♪
- debrecínka -e ž (ȋ) gastr. kranjski klobasi podobna mastna, močno papricirana klobasa iz svinjskega mesa: narezati suho debrecinko ♪
- decémvir tudi decemvír -a m (ẹ̑; ȋ) zgod. član decemvirata: decemviri so se polastili oblasti ♪
- decentralizírati -am dov. in nedov. (ȋ) odpraviti centralizacijo: decentralizirati gospodarstvo, upravljanje decentralizíran -a -o: decentralizirana uprava ♪
- décima -e ž (ẹ̑) 1. lit. kitica iz desetih četverostopnih trohejskih verzov: glosa ima štiri decime 2. muz. deseta diatonična stopnja glede na dani ton ♪
- déciméter -tra m (ẹ̑-ẹ̄) dolžinska mera, desetina metra: en meter in tri decimetre / kvadratni decimeter ♪
- déček 1 -čka m (ẹ̑) oseba moškega spola do pubertete: dečki so sedeli na desni strani, deklice pa na levi; ko je bil še deček, je rad poslušal pripovedovanje starejših; avto je do smrti povozil šestletnega dečka; bister, nagajiv, zdrav deček / v porodnišnici se je včeraj rodilo sedem otrok: štirje dečki in tri deklice ♪
- déček 2 -čka m (ẹ̑) pog., ekspr. deciliter: povabim te na dva dečka črnine ♪
- déčko -a m (ẹ̑) ekspr. 1. deček: skozi vrata je prikoracal debelušen dečko; navihan dečko je tvoj sin; krepek, vihrav dečko 2. lep, postaven ali sposoben moški: kapitan je bil sijajen dečko; to ti je dečko in pol; v naši četi sem bil skupaj z imenitnimi dečki ♪
- déčva -e ž (ẹ̑) nar. koroško 1. dekle: vaške dečve / fant in njegova dečva 2. ženska obleka, podobna vzhodnoalpski nemški noši; dirndl: križasta, živo pisana dečva ♪
- déd tudi dèd déda m, im. mn. dédje in dédi (ẹ̑; ȅ ẹ́) 1. stari oče: moj ded je dočakal visoko starost; podedovati po dedu; njegov ded po očetu je bil zdravnik 2. nav. mn. prednik: tu so živeli že naši dedje 3. nar. severovzhodno moški, navadno starejši; dedec: gostilna je bila polna dedov // (zakonski) mož: dobila je mladega deda ♪
- déda -a tudi -e m (ẹ̑) nar. moški, navadno starejši; dedec: siten deda ♪
- dédec -dca m (ẹ̑) 1. ekspr. moški, navadno starejši: čokat, debel dedec; star dedec; oženjen dedec; vsa kuhinja je polna dedcev // nizko (zakonski) mož: končno je le dobila dedca; ta dedec pretepa svojo ženo 2. ekspr. čeden, postaven moški: sosed je bil dedec in pol; prijeten, simpatičen dedec 3. zastar. stari oče, ded: moj dedec so bili preprost kmet 4. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: dedec in babica ● ekspr. ali je še kaj dedca v tebi? moškosti, hrabrosti ♪
- dédej -a m (ẹ̑) nar. koroško 1. stari oče, ded: dedej in vnuki 2. moški, navadno starejši; dedec: slep dedej 3. (zakonski) mož ♪
- dédek -dka m (ẹ̑) ljubk. 1. stari oče, ded: dedek se igra z otroki; dedek in babica 2. star moški, starec: živel je dedek, ki ni imel več ne žene ne otrok / dedek Mraz simbolični starček, ki ob novem letu prinaša darila ♪
- dédičen -čna -o prid. (ẹ̑) zastar. deden: dedična posest / dedična obolelost ♪
- dédična -e ž (ẹ̑) dedinja: bogata dedična; dedična po starem očetu ♪
- dédičnost -i ž (ẹ̑) zastar. dednost: teorija o dedičnosti / pravica dedičnosti ♪
- dedikácija -e ž (á) knjiž. besedilo, napisano navadno v knjigo kot znak spoštovanja, hvaležnosti do koga; posvetilo: avtorjeva rokopisna dedikacija ♪
3.866 3.891 3.916 3.941 3.966 3.991 4.016 4.041 4.066 4.091