Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (39.716-39.740)


  1.      sporádičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost sporadičnega: sporadičnost pojavov / sporadičnost preizkušanja trdnosti ♪
  2.      sporángij  -a m (á) bot. organ, v katerem nastajajo trosi; trosovnik ♪
  3.      sporazúm  -a m (ȗ) dejstvo, da se z dogovarjanjem pride do medsebojnega razumevanja, sodelovanja: doseči, skleniti sporazum; kršiti, razveljaviti sporazum; gospodarski, politični, vojaški sporazum; pismeni, ustni sporazum / med njima je tih sporazum; to je naredil v sporazumu z ravnateljem / delni sporazum pri katerem vsaka od nasprotujočih si strani delno popusti pri svojih zahtevah, pogojih; samoupravni sporazum samoupravni splošni akt, s katerim se v skladu z ustavo in zakonom urejajo družbenogospodarski in drugi samoupravni odnosi; sporazum o medsebojnem prijateljstvu in sodelovanju // dokument, ki izraža tako dejstvo: objaviti sporazum; zbrali so se vsi podpisniki sporazuma ◊ ekon. klirinški sporazum; jur. ratificirati sporazum; gentlemanski sporazum med državniki, diplomati ali gospodarstveniki, ki obvezuje stranke moralno, ne pa tudi pravno; zgod. osimski sporazum, sporazumi pogodba med Italijo in Jugoslavijo, sklenjena 10. novembra 1975, o dokončni meji med državama, zaščiti narodnih manjšin, gospodarskem sodelovanju ♪
  4.      sporazúmarski  -a -o prid. (ȗ) nav. slabš. ki (rad) sklepa (slabe, nenačelne) sporazume: sporazumarski politik / kritika sporazumarskih nazorov ♪
  5.      sporazúmarstvo  -a s (ȗ) nav. slabš. lastnosti ali ravnanje človeka, ki (rad) sklepa (slabe, nenačelne) sporazume: očitati komu sporazumarstvo / boriti se proti sporazumarstvu ♪
  6.      sporazumáški  -a -o prid. (á) nav. slabš. ki (rad) sklepa (slabe, nenačelne) sporazume: sporazumaški človek / sporazumaška politika ♪
  7.      sporazumáštvo  -a s (ȃ) nav. slabš. lastnosti ali ravnanje človeka, ki (rad) sklepa (slabe, nenačelne) sporazume: oportunistično, neznačajno sporazumaštvo / boril se je proti njegovemu sporazumaštvu z buržoazijo ♪
  8.      sporazúmen  -mna -o prid. (ú ū) nanašajoč se na sporazum: sprejeti sporazumni predlog skupne komisije / sporazumna rešitev vprašanja; sporazumno urejanje mednarodnih sporov / bil je sporazumen z njenim odhodom soglašal je; sosednja država je bila sporazumna s tako odločitvijo sporazúmno prisl.: sporazumno z materjo so preuredili hišo ♦ jur. razvezati se sporazumno ♪
  9.      sporazuméti se  -úmem se dov., sporazúmel se tudi sporazumèl se in sporazumél se; sporazúmljen (ẹ́ ȗ) 1. z dogovarjanjem priti do medsebojnega razumevanja, sodelovanja: sporazumeli so se za ceno; sporazumeti se s kom o spornih vprašanjih 2. izmenjati, posredovati misli, informacije: sporazumeti se v angleščini / sporazumela sta se kar s pogledi, z rokami ♪
  10.      sporazumeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sporazumevanje: sporazumevalni postopek / sporazumevalni jezik ♪
  11.      sporazumévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od sporazumevati se: sporazumevanje za ceno, o ceni / samoupravno sporazumevanje / jezik je sredstvo sporazumevanja; sporazumevanje z besedami, s kretnjami / pol leta sta preživela v dobrem sporazumevanju v soglasju, razumevanju ♪
  12.      sporazumévati se  -am se nedov. (ẹ́) 1. z dogovarjanjem prihajati do medsebojnega razumevanja, sodelovanja: sporazumevati se za cene; državi sta se sporazumevali o novi pogodbi 2. izmenjavati, posredovati misli, informacije: zaradi prevelikega hrupa se nista mogla sporazumevati; sporazumevati se v tujem jeziku / mravlje se sporazumevajo s tipalnicami / dobro sta se sporazumevala se ujemala, se razumela sporazumevajóč -a -e: sporazumevajoč nasmeh ♪
  13.      sporazúmljenje  -a s (ȗ) star. sporazum: sporazumljenje z nasprotniki / sporazumljenje med njima ni mogoče // razumevanje: poslovila sta se v najlepšem sporazumljenju ♪
  14.      sporazumljeválen  -lna -o prid. (ȃ) star. sporazumevalen: sporazumljevalni jezik med njima je francoščina ♪
  15.      sporazúmnost  -i ž (ú) knjiž. z dogovorom doseženo stanje medsebojnega razumevanja, sodelovanja: živeti s kom v sporazumnosti / po dolgem pregovarjanju je prišlo med njima do sporazumnosti / njegove besede je sprejel z vso sporazumnostjo z vsem razumevanjem ♪
  16.      spôrček  -čka m (ō) ekspr. manjšalnica od spor: poravnati sporček z znancem ♪
  17.      sporêči se  -rêčem se dov., sporêci se sporecíte se; sporékel se sporêkla se (é) z besedami, navadno ostrimi, izraziti medsebojno nesoglasje, nasprotovanje: fantje se večkrat sporečejo in stepejo; sporekla sta se zaradi otrok; sporeči se za nepomembne reči, ekspr. za prazen nič; sporeči se z možem; hudo, malo, zelo, ekspr. do smrti se sporeči ♪
  18.      sporèd  -éda m (ȅ ẹ́) 1. skupek del, nastopov, oddaj, ki se določijo za uresničitev kot določena celota: napovedati spored; gledališče je delo uvrstilo v svoj spored; radijski, televizijski spored; spored tekmovanja // kar nastane z uresničevanjem takega skupka ali kake njegove enote: gledati, poslušati spored; cirkuški spored ga je dolgočasil / prvi, drugi radijski spored // s predlogom, s širokim pomenskim obsegom izraža uresničitev, uresničevanje določene enote takega skupka del, nastopov, oddaj glede na čas: v gledališču je na sporedu slovenska drama; ob dvanajstih bo na sporedu oddaja o kmetijstvu / film so morali umakniti s sporeda 2. besedilo, zapis takega skupka del, nastopov, oddaj: prebrati kinematografski, radijski spored / kupiti gledališki spored / čeprav je bilo njegovo ime napisano v sporedu, ni nastopil ♪
  19.      sporéden  -dna -o prid. (ẹ̄) 1. vzporeden: sporedne poti / sporedni umetnostni tokovi / knjiž. sporedna izdaja knjige v nemškem in slovenskem jeziku istočasna 2. star. postranski, obroben, nepomemben: sporedne, nebistvene napake / stvar je sporednega pomena sporédno prisl.: sporedno izdati zbirko novel in pesmi; postelja je stala sporedno z mojo ♪
  20.      sporedíti  -ím dov., sporédil; sporejèn (ȋ í) star. vzporediti: pognal je konja, da ga je sporedil z njegovim / sporediti pesem z drugimi ♪
  21.      sporédnica  -e ž (ẹ̑) star. vzporednica: v njenem življenju je iskal sporednice s svojim / hodil sem v peti a razred, prijatelj pa v sporednico v paralelko ♪
  22.      sporédnost  -i ž (ẹ̄) vzporednost: sporednost črt / sporednost dogodkov ♪
  23.      sporéjati  -am nedov. (ẹ́) star. vzporejati: sporejati korake / sporejati odgovore ♪
  24.      sporèk  -éka m (ȅ ẹ́) glagolnik od sporeči se: zaradi sporeka že dolgo ne govorita / med njima je prišlo do sporeka ♪
  25.      sporékati se  -am se nedov. (ẹ̑) z besedami, navadno ostrimi, izražati medsebojno nesoglasje, nasprotovanje: vedno se sporeka z menoj ♪

   39.591 39.616 39.641 39.666 39.691 39.716 39.741 39.766 39.791 39.816  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA