Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (39.366-39.390)



  1.      spirituóza  in špirituóza -e ž (ọ̑) nav. mn., agr. alkoholna pijača z visokim odstotkom alkohola, v kateri je etanol, nastal z alkoholnim vrenjem sladkorja in destilacijo: vinjak in druge spirituoze
  2.      spíritus ágens  spíritusa ágensa m (-) knjiž., navadno v povedni rabi kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje; gonilna sila: ljubezen je spiritus agens njegovega snovanja / on je bil duša in spiritus agens društva
  3.      spirohéta  -e ž (ẹ̑) biol. bakterija v obliki spiralasto zasukane paličice: uničiti spirohete / bleda spiroheta ki povzroča sifilis
  4.      spirométer  -tra m (ẹ̄) med. priprava za merjenje količine zraka, ki se izdihne po najglobljem vdihu: s spirometrom ugotoviti vitalno kapaciteto pljuč
  5.      spís  -a m () 1. literarno, strokovno besedilo, navadno krajše: napisati, objaviti spis / izvirni spisi in prevodi; literarni, znanstveni spis; poučni spisi za mladino; sramotilni spis; zbrani spisi slovenskih pisateljev zbrana dela 2. besedilo, napisano v posebni obliki, navadno z uradno veljavnostjo: oštevilčiti, vpisati spis; vlagati spise v fascikle; vročiti spis; odposlani, sprejeti spisi; sveženj spisov; mapa za spise / poslovni, uradni spisi; pritožbeni, sodni spis / reševati spise 3. pismeni izdelek, ki ga mora učenec izvirno oblikovati ali napisati po prebranem, pripovedovanem besedilu: napisati, prebrati spis; najboljši spis bo nagrajen; naslov, vsebina spisa / knjiž. domišljijski, doživljajski spis / šolski spis ◊ jur. spis skupek listin, ki se nanašajo na isto zadevo; dati spis ad acta; sodnik lista po zajetnem spisu; lit. apokrifni spis; šol. prosti spis izvirno oblikovan pismeni izdelek, ki se ne nanaša na neko že oblikovano besedilo; poprava spisa
  6.      spisátelj  -a m () zastar. pisec, pisatelj: roman znanega spisatelja
  7.      spísati  in spisáti spíšem dov., spíšite (í á í) star. napisati: spisati pismo, prošnjo / spisati dramo, pesem / spisal je več knjig spísan -a -o: članek še ni spisan
  8.      spísek  -ska m () skupek imen oseb, stvari, napisanih navadno drugo pod drugo: narediti, pregledati, sestaviti spisek; črtati s spiska; tudi njegovo ime je na spisku; spisek gostov; spisek knjig, ki jih je treba naročiti seznam / poimenski spisek naročnikov ∙ publ. biti na črnem spisku na črni listi; ekspr. tat ima na spisku še drugo blago krade tudi druge stvari; publ. plačilni spisek plačilni seznam // list s takim skupkom imen: v roki je držal spisek in preverjal dobavljeno blago
  9.      spísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na spis: spisna vsebina / spisna vaja; spisno izražanje / spisni zvezek
  10.      spísje  -a s () 1. šol. pisanje, sestavljanje spisov: spisje mu ne dela težav; vaje v spisju / poslovno, prosto spisje 2. redko več spisov, spisi: brati spisje / mladinsko spisje
  11.      spisoválec  -lca [c tudi lc] m () zastar. pisec, pisatelj: spisovalec spominov; roman znanega spisovalca
  12.      spisovánje  -a s () zastar. pisanje, sestavljanje besedila: ukvarjati se s spisovanjem / spisovanje knjig
  13.      spisovátelj  -a m () zastar. pisatelj, pisec: slovenski spisovatelji / spisovatelj nabožnih knjig
  14.      spisováti  -újem nedov.) zastar. pisati, sestavljati besedilo: spisovati članek, pismo / spisovati domačo nalogo / spisovati knjige
  15.      spisóven  -vna -o prid. (ọ̑) zastar. spisen: spisovne vaje / spisovni zvezek ♦ jur. spisovni pregled kronološki seznam listin v spisu; spisovno stanje stanje, ugotovljeno v spisu
  16.      spisóvnica  -e ž (ọ̑) nekdaj spisni zvezek: pisati v spisovnice
  17.      spisóvnik  -a m (ọ̑) nekdaj priročnik z vzorci spisov, pisem, uradnih vlog: prepisati odstavek iz spisovnika / ljubezenski spisovnik
  18.      spítati  -am tudi izpítati -am dov. () s pitanjem zrediti: spitati gos, purana, svinjo; spitati vola do določene teže spítan tudi izpítan -a -o: spitani prašiči; debel je kot spitan puran
  19.      spitfire  -ja [spítfájer] m (-á) nekdaj angleško lovsko letalo: eskadrilja spitfirejev
  20.      spiti  gl. izpiti
  21.      splačati  ipd. gl. izplačati ipd.
  22.      splahnéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati po obsegu manjši: oteklina splahni; nabrekla ustnica je počasi splahnela / postal je bled in lica so mu splahnela; mišice so ji zelo splahnele / ekspr. trebušček mu je splahnel; pren., ekspr. kdor ne zna varčevati, mu denar, premoženje hitro splahni 2. ekspr. izginiti, izgubiti se: nasmeh mu je splahnel z obraza / njegova slava je splahnela čez noč / navdušenje, upanje, dobra volja splahni / do jutri mu jeza gotovo splahni ● ekspr. fant je splahnel iz hiše naskrivaj, neopazno odšel; ekspr. dogodek je že vsem splahnel iz spomina so pozabili nanj; star. vode na poplavljenem območju so že splahnele upadle splahnèl in splahnél -éla -o: splahnela oteklina
  23.      splahnévati  -am nedov. (ẹ́) plahneti, upadati: oteklina že splahneva / njena bojevitost splahneva / vode odtekajo in splahnevajo
  24.      splahníti  in spláhniti -em dov. ( á) splahneti: oteklina splahne / njegova jeza je hitro splahnila spláhnjen -a -o: splahnjeni obrazi; prim. izplahniti
  25.      splahováti  -újem nedov.) star. plahneti, upadati: oteklina počasi splahuje / dobra volja splahuje; prim. izplahovati

   39.241 39.266 39.291 39.316 39.341 39.366 39.391 39.416 39.441 39.466  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA