Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (39.291-39.315)



  1.      spénec  tudi spênec -nca m (ẹ̄; é) obrt. priprava za zapenjanje oblačil, sestavljena iz kaveljčka in zanke: s spencem zapeto krilo; spenec in pritiskač
  2.      spéniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) povzročiti nastanek pen na tekočini: motorni čoln je spenil vodo spéniti se 1. postati penast: juha, voda se speni; maslo se pri segrevanju speni; maso je treba tako dolgo mešati, da se speni 2. postati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se je spenil; speniti se od jeze / konji so se spenili spénjen -a -o: spenjen konj; izdelek iz spenjene gume penaste gume; spenjeno pivo
  3.      spenjáč  -a m (á) priprava za spenjanje listov: kupiti nov spenjač; luknjač in spenjač
  4.      spenjáča  -e ž (á) žel. priprava za spenjanje tirniških vozil: odpeti, priviti spenjačo; odbijači in spenjače
  5.      spenjálen  -lna -o prid. () ki je za spenjanje: spenjalni stroj; spenjalna priprava / pritrditi opaž s spenjalnimi žeblji
  6.      spénjanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od spenjati, združevati: spenjanje ukrojenih delov oblačila; spenjanje tiskarskih pol / kavelj za spenjanje železniških vozil / stroj za spenjanje ♦ obrt. sukanec za spenjanje
  7.      spénjati 1 -am nedov. (ẹ̑) s kakim predmetom, pripravo delati, da je kaj skupaj, združeno: spenjati ukrojene dele oblačila; spenjati papir, tiskarske pole; spenjati hlode s penjami; spenjati z iglo, s kavljem, sponko / spenjati lase v čop / zlata verižica mu je spenjala telovnik
  8.      spénjati 2 -am nedov. (ẹ̑) knjiž. dvigati, iztegovati: spenjati roke proti balkonu / spenjati glavo kvišku spénjati se vzpenjati se, dvigati se: planinci so se spenjali po pobočju / spenjati se po lestvi, stopnicah / konj hrza in se spenja / spenjati se na prste / bršljan se spenja po drevesu / dim se spenja proti stropu; ptica se spenja pod nebo / ekspr. pobočje se strmo spenja / ekspr. nad pokrajino se spenja modro nebo spenjajóč -a -e: spenjajoč se na hrib, se je utrudil; spenjajoči se konji
  9.      spenjávka  -e ž () rastlina, ki se pri rasti oprijema opore: na dvorišču rastejo spenjavke / sobne spenjavke / vrtnice spenjavke
  10.      spénjenost  -i ž (ẹ̑) značilnost spenjenega: spenjenost morja, vode
  11.      spentljáti  -ám dov.) ekspr. zavozlati: komaj je odvozlala trak, ki ga je spentljala / prosil jo je, naj mu spentlja kravato zaveže spentljáti se slabš. 1. začeti se družiti, sodelovati z moralno negativno osebo: spentljati se z anarhisti 2. ljubezensko, spolno se združiti, povezati: spentljal se je s prijateljevo ženo
  12.      speréti  -ím dov. (ẹ́ í) star. sprhneti, strohneti: štor speri; vse je segnilo ali sperelo
  13.      spêrma  -e ž () biol. izloček moških spolnih organov, ki vsebuje semenčice, seme: sperma in jajčeca
  14.      spermálen  -lna -o prid. () bot., navadno v zvezi spermalna celica vsaka od dveh spolnih celic, od katerih se ena spoji z jajčecem, druga pa z jedrom zarodkovega mešička
  15.      spermatozoíd  -a m () bot. moška spolna celica nižjih rastlin: bički spermatozoida; gibanje spermatozoidov
  16.      spermatozój  in spêrmatozoj -a m (ọ̑; ) biol. semenčica: gibanje spermatozojev
  17.      spêrmij  -a m (é) biol. moška spolna celica: oploditev jajčeca s spermijem
  18.      spésniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. vzeti, ukrasti: fant mu je spesnil denar; spesniti zavojček s police ● nar. večkrat spesne kako robato nehote reče, pove spésniti se 1. izmuzniti se, izmakniti se: snop se je spesnil z voza / sreča se mu je spesnila iz rok 2. brezoseb. zdrsniti, spodrsniti: na mokri skali se mu je spesnilo
  19.      spésniti  -im dov. (ẹ̑) napisati pesem: v teh letih ni veliko spesnil / spesniti odo, sonet / spesniti verze za nagrobni spomenik
  20.      spestíti  -ím dov., spéstil ( í) 1. star. natepsti, pretepsti, zlasti s pestmi: tako so ga spestili, da je obležal; spestila sta se za dekle 2. zastar., v zvezi spestiti roke stisniti roke v pest: spestil je roke in zaškripal z zobmi
  21.      spéstovanček  in spestovánček -čka m (ẹ́; á) ekspr., redko 1. (majhen) otrok: matere s spestovančki 2. ljubljenec, razvajenec: pozna se mu, da je mamin spestovanček
  22.      spéstovanka  in spestovánka -e ž (ẹ́; á) ekspr., redko ljubljenka, razvajenka: hčerka je prava spestovanka
  23.      spéstovati  -ujem in spestováti -újem dov. (ẹ́; á ) ekspr. 1. s pestovanjem, negovanjem zadovoljiti zlasti telesne potrebe otroka, dokler ne shodi: veliko otrok je spestovala 2. s pretirano skrbjo razvaditi: fanta je čisto spestovala
  24.      spéšen  -šna -o prid., spéšnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. star. hiter, uren: spešen delavec; biti spešen za vsako delo / spešna hoja; potovanje je bilo spešno in prijetno / pot je postala bolj spešna 2. zastar. uspešen: spešen lov; spešno delovanje društva spéšno prisl.: spešno hoditi; delo mu gre spešno od rok
  25.      spéšiti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) star. 1. hiteti: mati je spešila domov / spešiti po opravkih; otroci so se spešili v šolo / voz je spešil po tlakovani cesti / spešiti s košnjo ∙ star. spešiti korak hiteti, hitro hoditi; star. delo se mu dobro speši napreduje, poteka 2. pospeševati: spešiti razvoj kulture

   39.166 39.191 39.216 39.241 39.266 39.291 39.316 39.341 39.366 39.391  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA