Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (39.041-39.065)



  1.      sòvédnost  -i ž (-ẹ́) knjiž. dejstvo, da kdo skupaj s kom ve za kaj: prikrivati sovednost in soudeležbo pri zločinu
  2.      sovereign  tudi sovrin -a [sóvrin] m (ọ̑) num. angleški zlatnik z vrednostjo enega funta ali dvajsetih šilingov, kovan (s presledkom) od konca 15. stoletja do 1917: ostalo mu je devet sovereignov / zlat sovereign
  3.      sòvérnik  -a m (-ẹ̑) kdor je v razmerju do drugega pripadnik iste vere: napadal je nekdanje sovernike
  4.      sovhóz  -a m (ọ̑) v Sovjetski zvezi državna kmetijska proizvajalna organizacija: ureditev sovhozov; kolhozi in sovhozi / žitni sovhoz // posestvo take organizacije: ta sovhoz meri deset tisoč hektarjev; delati na sovhozu
  5.      sovhózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sovhoz: sovhozna polja / sovhozni delavci
  6.      sovíkati  -am nedov. () redko skovikati: sova sovika
  7.      sovinjon  gl. sauvignon
  8.      sovír  -ja m (í) sovji samec: v gozdu je skovikal sovir
  9.      sovísen  -sna -o prid.) knjiž. medsebojno odvisen: sovisni pojavi, procesi / sovisni jezovi med seboj povezani // notranje skladen, urejen: prikazovati jezik kot sovisen sistem
  10.      sovíslost  -i ž (í) zastar. medsebojna odvisnost: sovislost pojavov / sovislost od preteklosti odvisnost
  11.      sovísnost  -i ž (í) knjiž. medsebojna odvisnost: zapletena sovisnost pojavov, procesov / gospodarska sovisnost afriških držav / sovisnost med dogodki povezava, povezanost // notranja skladnost, urejenost: sovisnost sistema
  12.      sovjét  -a m (ẹ̑) v Sovjetski zvezi najvišji organ državne oblasti: voliti v sovjete; član sovjeta; odlok sovjeta / mestni, republiški, vaški sovjeti / Vrhovni sovjet Zveze sovjetskih socialističnih republik; Sovjet ljudskih komisarjev do 1946 najvišji izvršni in upravni organ državne oblastipubl. dežela, republika sovjetov Sovjetska zveza // poslopje tega organa: trg pred mestnim sovjetom ◊ zgod. sovjet revolucionarni kolektivni organ v Rusiji leta 1905 in 1917; sovjet v nekaterih evropskih deželah revolucionarni organ po prvi svetovni vojni
  13.      sovjetíja  -e ž () slabš., za nasprotnike komunizma komunistična oblast: tu sovjetije ne bo, so kričali nasprotniki
  14.      sovjetizácija  -e ž (á) glagolnik od sovjetizirati: sovjetizacija vzhodnoevropskih držav
  15.      sovjetizírati  -am nedov. in dov. () delati kaj sovjetsko: sovjetizirati rusko državo sovjetizírati se prilagajati se sovjetskemu družbenopolitičnemu sistemu: po drugi svetovni vojni so se nekatere države sovjetizirale sovjetizíran -a -o: sovjetizirano gospodarstvo
  16.      sovjétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sovjete: sovjetska oblast / sovjetska revolucija / Zveza sovjetskih socialističnih republik; Sovjetska zveza // nanašajoč se na Sovjetsko zvezo: sovjetski državljani, športniki / sovjetska politika / sovjetsko-ameriški odnosi
  17.      sôvji  -a -e prid. () nanašajoč se na sove: mehko sovje perje / sovji let; sovje skovikanje / sovji samec / ekspr.: imeti sovji obraz; njegove sovje oči
  18.      sóvka  -e ž (ọ̑) nav. mn., zool. nočni metulji z debelim zadkom, Noctuidae: gosenice sovk; sovke in prelci / borova sovka metulj, katerega gosenica objeda iglice bora, Panolis flammea; ozimna sovka metulj, katerega gosenica objeda ozimne in druge kulturne rastline, Scotia segetum
  19.      sóvkanje  -a s (ọ̑) glagolnik od sovkati: loviti ptice s sovkanjem
  20.      sóvkati  -am nedov. (ọ̑) lov. oponašati sovo, navadno pri lovu na ptice: sovkati in čovinkati ∙ star. kaj neprestano sovkaš malodušno, črnogledo govoriš
  21.      sòvládanje  -a s (-ā) glagolnik od sovladati: odpovedati se sovladanju / složno sovladanje strank
  22.      sòvladár  -ja m (-á) kdor je skupaj s kom vladar: prisilil je ostarelega očeta, da ga je imenoval za sovladarja
  23.      sòvladaríca  -e ž (-í) ženska oblika od sovladar: priznati svojo sestro za sovladarico
  24.      sòvládati  -am nedov. (-ā) skupaj s kom vladati: kralj ni pustil, da bi prestolonaslednik sovladal sòvladajóč -a -e: sovladajoča vladarja ♦ gozd. sovladajoče drevo drevo, ki ima enako visoko krošnjo kot drevo, drevesa okoli njega
  25.      sovládje  -a s () skupno vladanje: sovladje socialistične in komunistične stranke ♦ jur. politična in gospodarska oblast dveh ali več držav na istem ozemlju; kondominij

   38.916 38.941 38.966 38.991 39.016 39.041 39.066 39.091 39.116 39.141  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA