Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (38.841-38.865)



  1.      sopíhati  -am nedov. (í) 1. močno, sunkovito, glasno dihati: nosači so sopihali; podivjani živali sta sopihali in se napadali; sopihati od jeze, napora; pri hoji navkreber je močno sopihal / počasi so sopihali proti vrhu sopihajoč šli; vola sta ga lizala in zadovoljno sopihala sopla 2. ekspr. dajati sopihanju podobne glasove: stroji so brneli in sopihali / v dolini je težko sopihala jeklarna / vlak je sopihal mimo sopihajoč peljal sopiháje: sopihaje si je sezuval škornje; sopihaje teči sopihajóč -a -e: sopihajoč se pripogibati; sopihajoča lokomotiva; prisl.: sopihajoče teči
  2.      sopíhniti  -em dov.) močno, sunkovito, glasno dihniti: divje je pogledal po ljudeh in težko sopihnil ∙ ekspr. pomagaj mi nesti, je sopihnila sopihajoč rekla
  3.      sopílo  -a s (í) nav. mn., zastar. dihalni organ: obolenje sopil; sopila in prebavila
  4.      sòpilót  -a m (-ọ̑) pilot, ki spremlja delo glavnega pilota in mu pri njem pomaga: v nesreči sta umrla tudi glavni pilot in sopilot
  5.      sópišnjak  -a m (ọ́) nar. vzhodno odprtina, luknja za zračenje; oddušnik: iz sopišnjakov se je kadilo
  6.      sòpívec  -vca m (-) pivec v razmerju do drugega pivca, s katerim skupaj pije: ostal je trezen, njegovi sopivci pa so že onemogli sloneli na mizi / bili so pogostni sopivci
  7.      sòplemenják  -a m (-á) kdor je v razmerju do drugega pripadnik istega plemena: spoštovati lastnino soplemenjakov; poglavar je urejal zadeve soplemenjakov ∙ zastar. divjal ni le proti belopoltim, ampak tudi proti soplemenjakom pripadnikom iste rase; zastar. pisateljevo pogumno stališče do napak soplemenjakov rojakov
  8.      sòplesálec  -lca [c tudi lc] m (-) plesalec v razmerju do drugega plesalca, s katerim skupaj pleše: plesalci in plesalke so si izmenoma izbirali soplesalce; pogovarjati se s soplesalcem
  9.      sòplesálka  -e [k tudi lk] ž (-) ženska oblika od soplesalec: izbrati si soplesalko; na plesu je imel stalno soplesalko
  10.      sòplezálec  -lca [c tudi lc] m (-) plezalec v razmerju do drugega plezalca, s katerim skupaj pleza: pomagati soplezalcu
  11.      sòplezálka  -e [k in lk] ž (-) ženska oblika od soplezalec: poskušal je rešiti onemoglo soplezalko
  12.      sopljáj  -a m () redko težek, glasen dihljaj: prsi so se ji ob vsakem sopljaju dvignile
  13.      soplódje  -a s (ọ̑) bot. navidez enoten plod, nastal iz socvetja: ananasovo socvetje se razvije v sočno soplodje
  14.      sôpniti  -em tudi sopníti sópnem dov.; ọ̑) 1. težko, glasno dihniti: nekajkrat je še sopnil, potem pa umrl 2. preh. globoko vdihniti: sopnil je mrzel zimski zrak 3. ekspr. dihniti, pihniti: sopnil je oblaček tobakovega dima / noč mu je težko in vlažno sopnila v obraz ∙ ekspr. skoraj bi ušel, je sopnila sopeč rekla
  15.      sòpodpís  -a m (-) podpis v razmerju do prvega, glavnega podpisa: dokument ima podpis in sopodpis
  16.      sòpodpísati  in sòpodpisáti -píšem dov., sòpodpíšite (-í) 1. podpisati poleg prvega, glavnega podpisnika: pogodbo je podpisal dolžnik, sopodpisala pa sta jo tudi oba poroka 2. skupaj s kom podpisati: v imenu države sopodpisati mednarodni sporazum
  17.      sòpodpísnica  -e ž (-) ženska oblika od sopodpisnik: pogodbo je podpisala tudi sopodpisnica / sestanek držav, sopodpisnic sporazuma
  18.      sòpodpísnik  -a m (-) 1. podpisnik v razmerju do prvega, glavnega podpisnika: podpisnik in sopodpisnik ukaza 2. podpisnik v razmerju do drugega podpisnika: biti sopodpisnik sporazuma
  19.      sòpodpisováti  -újem nedov. (-) 1. podpisovati poleg prvega, glavnega podpisnika: ukaze je smel le sopodpisovati 2. skupaj s kom podpisovati: vodil bo računske posle in sopodpisoval finančne listine
  20.      sòpogódbenica  -e ž (-ọ̑) ženska oblika od sopogodbenik: zahtevati odškodnino zaradi odstopa sopogodbenice
  21.      sòpogódbenik  -a m (-ọ̑) pogodbenik v razmerju do drugega pogodbenika, s katerim sklepa, sklene pogodbo: določiti sopogodbeniku pogodbene obveznosti; nezaupanje do sopogodbenika
  22.      sòpojàv  -áva m (- -á) knjiž. spremni pojav: sopojavi ob eksploziji / sopojavi sladkorne bolezni // stranski učinek: opozoriti bolnico na sopojave pri jemanju zdravil
  23.      sòpomèn  -éna m (- -ẹ́) lingv. čustveno, osebno obarvani pomen, ki se pojavlja poleg ustaljenega pomena
  24.      sòpoménka  -e ž (-ẹ̑) lingv. beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda; sinonim: biti, tepsti, tolči so sopomenke; sopomenke in protipomenke
  25.      sòpoménski  -a -o prid. (-ẹ̑) lingv. istopomenski, sinonimen: uporabljati sopomenske izraze

   38.716 38.741 38.766 38.791 38.816 38.841 38.866 38.891 38.916 38.941  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA